Iz Rusije se slovenska reprezentanca vrača s porazom
(56134). Z igro smo sicer lahko pod črto zadovoljni, saj je na koncu odločala večinoma zgolj prednost domačega terena ruske reprezentance. Vseeno pa je na tej stopnji tekmovanja pomembno zgolj zabeležiti čimveč zmag, zato je bila ruska misija neuspešna. Nič hudega sicer, poraz je bil v realnem scenariju vkalkuliran in priložnosti za zmage bo še veliko.
Pred tekmo smo imeli nekaj pomembnih igralcev na zelo lepi pripravljenosti, škoda pa je, da tokrat nismo mogli na polno mobilizirati vseh nosilcev. Proti Rusiji je tako začela peterka
Plesec, Peter, Srnec, Verh, Šporar. Za bolj konvencionalno taktiko sem se odločil šele na dan tekme, zato je v ekipo iz Estonije tik pred zdajci priletel izkušeni Metod Šporar in pokazal, da z izkušnjami lahko nadomesti manjko v nekaterih drugih atributih.
Prva peterka je tekmo začela zelo dobro in ob enakovrednem prispevku vseh smo Rusom hitro ušli na 5, pa nato 7 točk razlike. Dve minuti pred koncem prve četrtine je
Marko Peter odigral lepo kombinacijo s klubskim soigralcem
Kostjo Srnecem, ter nas popeljal na prednost 27-18. V zaključku četrtine je sledilo nekaj zmede pri naših, ki so Rusom najprej dopustili skok po zgrešenem prostem metu in tako 3 točke v tistem napadu, nato pa še dve lahki trojki in po prvi četrtini je semafor kazal rezultat 29-27 za goste.
Drugih dvanajst minut so Rusi pritisnili v obrambi in nosilcem slovenskega dresa je odličen procent meta iz prve četrtine pričenjal padati. Nekaj časa smo sicer zmogli ohranjati vodstvo, a ko so Rusi povedli z rezultatom 41-42 do preobrata rezultata ni več prišlo. Izguba vodstva je naše nekoliko zmedla, in Rusi so z nizom osmih pik povišali na 41-48, vseeno pa jim je kasneje zmanjkalo zaleta in ponovno smo se približali na točko zaostanka. Spet je sledil nekoliko slabši finiš naših, in po prvem delu smo zaostajali za 6 točk, 61-55.
Drugi polčas so, kot je v navadi, bolje začeli Rusi, ki so z nekaj uigranimi akcijami prvič dočakali dvomestno prednost, 71-60. Tedaj je izgledalo, da bo tekma odločena, a naša četa se ni vdala in rusko prednost smo ponovno prepolovili, ter jo potem uspeli zadrževati v okolici 5 točk. Ponovno so nato Rusi s košem v zadnjih sekundah tretje četrtine ušli na 88-80, a upanje je še tlelo.
Kljub srčni igri nam nato v prvih minutah zadnje četrtine ni uspelo znatno stopiti prednosti Rusov. Pet minut do konca je imel
Metod Šporar naposled le priložnost, da nas pripelje na 3 točke zaostanka, a je bil njegov met izpod koša blokiran in Rusi so tako ušli na, za to tekmo, ogromnih 7 točk. Do konca so se naši potem zaletavali v ta zid manj kot petih točk zaostanka in v zadnjih minutah z bolj tveganimi poskusi tudi dovolili Rusom, da so si priigrali največjo prednost na tekmi, 117-105, kolikor je znašal končni rezultat.
Kot rečeno, poraz ni tragičen, a seveda bi nam zmaga dala precej samozavesti pred nadaljevanjem sezone. Naslednjih 6 nasprotnikov je zdaj znanih, to so (po vrsti):
Kostarika, Andora, Škotska, Albanija, Savdska Arabija in
Brazilija. Na prvo žogo bi rekel, da smo lahko s tem precej zadovoljni. Gre za 5 ekip, ki so od nas očitno slabše in Brazilijo, ki je boljša, a do takrat imamo še 6 tednov treninga in kvaliteta naših bo samo še rastla. Uvrstitev med 32 tako ne bi smela biti pod vprašajem, vseeno pa moramo iti vsako tekmo na nož. Prvič zato, ker je vsaka od teh reprezentanc sposobna presenečenja in drugič zato, ker bo tudi koš razlika precej pomembna. Zato je pomembno, da bodo reprezentanti dobivali ustrezne minute in imeli tekom sezone
pripravljenost povečini na stopnji
odlično.
Pogumno naprej
Last edited by Deschamps at 06/23/2020 05:03:55