V zadnjem krogu evropskega prvenstva smo bili žal zelo daleč od zmage, reprezentanti Finske so zasluženo zmagali in se veselijo uvrstive na kvalifikacije za svetovno prvenstvo
(65153).
Težave so se pričele že s posodobitvijo pripravljenosti, naše moštvo, predvsem visoki igralci, so v njej precej padli, finci pa so imeli na voljo kar 13 odlično pripravljenih igralcev, kar je znatno pripomoglo k njihovi superiornosti. Kljub temu, da so finci znani po svoji igri 3-2 cone, sem vseeno poskusil igrati tako, kot smo napadalno (glede na stanje pripravljenosti) močnejši, torej od zunaj, kar se je izkazalo za napačno odločitev, prav tako tudi moji upi, da so Finci že pokurili svoj entuziazem proti Nemcem.
Tako smo bili slabši praktično v vsem, od pripravljenosti, entuziazma, na koncu tudi taktično, in rezultat je bil poraz s 26 točkami razlike. V prvi postavi so sicer pričeli standardni
Simčič, Srnec in
Kerković, katerim sta se pridružila še
Ciril Gorenc in
Karel Mandel. Žal se naš kapetan Srnec, katerega sem premaknil na pozicijo krila, tokrat v napadu ni znašel, prav tako ne mladi Mandel, še posebej pa je izstopala nemoč Velimirja Kerkoviča, ki je iz igre metal 0-13. V resnici se je tekma odločala v skoku, ki smo ga izgubili 67-41 (21-12 napadalno) in veliko teh odbitih žog so finci potem v drugo spravili skozi obroč. Žal, ena slabših predstav naših v zadnjem obdobju.
Končno stanje v skupini je tako: Izrael 5 zmag, Belgija 3, Finska 3, Nemčija 2, Srbija 1 in Slovenija 1. V drugi skupini so napredovali Francozi (5) in Italijani (4), tretje mesto, in s tem kvalifikacije za SP, so si priigrali Poljaki (3), četrti so Litvanci (2(, Estonci (1) in Bolgari (0) pa so po scoreu slabši od nas, in tako si lahko pripišemo končno 10. mesto.
Letošnje evropsko prvenstvo je bilo za nas vsekakor prvenstvo vzponov in padcev. Začeli smo slabo, domačine francoze sicer dobro taktično prebrali, a bili preslabo pripravljeni, da bi jih presenetili. Sledil je grenak poraz proti Rusom, tudi tu je odločala pripravljenost, pa nato medla zmaga proti Norvežanom. Sledila je odlična napdalna predstava proti Azerbejdžanu, čeprav je bil nasprotnik seveda šibak, je bila ta tekma znanilec obrata. Nato smo dokaj rutinirano premagali Hrvate, ter nato v eni najboljših predstav v zadnjem času, odpihnili močne Turke. Te tekme mi je v resnici žal, naše možnosti za napredovanje so bile tedaj dokaj pičle in igral sem obupano, ter pokuril preveč entuziazma, česar ostale ekipe, ki so se uvrstile naprej, tokrat niso. Sledila je še lahka zmaga proti Luksemburgu, solidna predstava proti Belgiji, kjer smo žal zaradi manjka entuziazma izgubili, dva pričakovana poraza proti Izraelu in Nemcem, pa nato končno zmaga proti Srbom, ter sedaj končni poraz proti Finski. Škoda, bilo bi lepo, če bi prvenstvo zaključili z zmago.
Prihodnjo sezono bomo igrali na tolažilnem turnirju z nekoliko pomlajeno ekipo, prihodnji ponedeljek bo svojo zadnjo tekmo odigral
Kostja Srnec, ki je splezal že precej visoko (3. mesto) na all-time lestvici strelcev za reprezentanco. Morda bo celo vztrajal še kakšno tekmo. Prav tako se bosta dokončno poslovila
Lado Brljak in
Stanko Kozlar, ki sta bila prav tako pomembna člana naše izbrane vrste. Upam, da ju bodo mladci dostojno nasledili in tudi nadgradili, kvaliteto vsekakor imajo, tako da je na njihovih lastnikih, da jim zagotovijo primerno pripravljenost.
Če pogledam tekmece - ponovno bo tolažilni turnir osvajalo nekaj zelo močnih ekip -
Španija in
Litva najbolj sekata ven, seveda pa so tu še drugi - Ukrajina, Bosna, Grčija, Turčija, Rusija... in seveda mi. Ponovno bo veliko odvisno od sreče pri žrebu, zato držimo pesti že od začetka.
Lep pozdrav in srečno vsem, ki se v tej sezoni še borite
