V petem krogu TT smo gostovali na Škotskem, kjer smo naše gostitelje ugnali dokaj prepričljivo, z rezultatom 93-70
(56271).
Forma naših igralcev pred dvobojem je bila na res odlični ravni. Morda letos nekoliko pogrešam odlično pripravljenost Kadivca in Verha, ki sta bila v preteklih sezonah med najbolje pripravljenimi igralci v reprezentanci, letos pa jima random ni naklonjen - a verjamem, da se bo do najpomembnejših tekem to spremenilo. Vsi ostali nosilci letos kažejo res dobro pripravljenost, tako da pred tekmami ponavadi ni veliko skrbi glede tega. Tekmo smo tako začeli v postavi
Peter, Simčič, Srnec, Pečevnik, Šporar , ter se v prvi četrtini malenkost lovili. S košem
Marka Petra za 14-11, tri minute pred koncem prve četrtine, smo sploh prvič prekinili mrtvi tek obeh moštev, z buzzerbeatrom njegove menjave,
Cveta Goriška pa smo solidno zaključili prvi del z rezultatom 20-15.
V drugi četrtini se gostitelji seveda še niso predali, njihov prvi zvezdnik,
Stuart MacInally, je po 7 minutah drugega dela znižal na 26-25 in prisiljeni smo bili vzeti minuto odmora. Na krilih naših menjav, izstopala sta prej omenjeni
Edvard Kadivec in novovpoklicani
Henrik Gorza, smo se le odlepili in ob polčasu je semafor kazal 42-31.
Po odmoru so Škoti še zadnjič zapretili in po 6 min igre v drugem polčasu so ponovno prišli na 7 točk razlike. Ponovno so potegnile naše menjave, sledili pa so kasneje tudi prvotimci in pred zadnjo četrtino smo imeli varnih 15 točk razlike. Kljub temu, da je bila le-ta posledično bolj revijalne narave, smo vseeno ohranili zavzetost, ter si priigrali nekaj dodatne koš razlike, ki bo prišla še kako prav pri končnem rangiranju moštev.
Trenutno se s tremi zmagami in dvema porazoma nahajamo ravno na 32. mestu, ki še vodi v končnico, seveda pa upam, da se z dobrim zaključkom v rednem delu povzpnemo še za kar nekaj mest, ob treh zmagah bi lahko ujeli tudi prednost domačega terena v prvem krogu. Do treh zmag nam nasproti stojijo
Albanija,
Savdska Arabija ter
Brazilija.
Na letošnjem tolažilnem turnirju nastopa sicer nekaj res močnih reprezentanc. V prvi vrsti velja izpostaviti standardno velesilo
Italijo, ki je lani, kot tedanji evropski prvak, kiksnila že v predtekmovanju EP-ja. Tu so tudi oboji krvniki naših zahodnih sosedov,
Bosna in
Rusija, oboji imajo izvrstno ekipo. Pa polfinalisti lanskega EP-ja, ki so potem kiksnili v kvalifikacijah za SP,
Nizozemska, ter
Srbija, ki je zaradi neuspešnih kvalifikacij za SP prav tako začela turnir z dvema porazoma. Omeniti velja vsaj še
Izrael,
Nemčijo,
Cesko,
Turčijo,
Finsko,
Estonijo,
Madžarsko,
Slovaško (ki bi glede na razpored lahko končala na prvem mestu po rednem delu),
Belgijo in
Brazilijo, proti kateri se bomo pomerili.
Nekatere močne reprezentance so sicer že izločene.
Argentino, trenutno 16. na svetu, je denimo v dodatnih kvalifikacijah za SP do uspeha ločilo pet točk, kolikor je zmanjkalo za zmago nad velesilo Litvo. Brez uspeha sta jim bila ob prihodu na TT dodeljena dva poraza, z njimi pa se je poigral tudi žreb in po vrsti so nanizali poraze proti
Švici,
Rusiji in
Bosni. Tudi
Avstralija, 11. na svetu, je s tremi porazi blizu izpada, sploh ker igrajo še proti močnima
Angliji in
Portugalski.
Skratka, kvalitetnih nasprotnikov je ogromno in premaga nas lahko vsaj 30 ali pa 40 reprezentanc, pa še kakšna zraven, kot nas je Kostarika . Po drugi strani pa mislim, da tudi mi lahko premagamo večino, oz. vse od zgoraj naštetih. Ob dobri formi vseh nosilcev seveda. Huda konkurenca nam mora dati zagon, da treniramo še bolj predano in odmerjamo minute še bolj previdno. Potem mislim, da lahko že letos nakažemo, česa bo ta generacija sposobna.
Lep pozdrav
Last edited by Deschamps at 07/14/2020 03:45:45