BuzzerBeater Forums

V zadnjem krogu rednega dela tolažilnega turnirja je naša reprezentanca pokazala čvrsto in kompaktno igro, ter igraje odpravila favorizirano reprezentanco Brazilije. Končni rezultat je bil 90-68 (56361).

Pred tekmo sicer posebnega pritiska nismo čutili, saj je bilo bolj ali manj jasno, da se bomo v končnico uvrstili, prednosti domačega terena pa si ne bomo uspeli priigrati. Ker so bile močne reprezentance posejane prek praktično cele lestvice, smo bili v vsakem primeru odvisni od sreče pri koš razliki, ki kroji končne uvrstitve. Vseeno, z zmago nad močnim nasprotnikom bi si priigrali kar nekaj samozavesti, zato smo v ekipi seveda verjeli v zmago.

Pripravljenost reprezentantov je bila ta teden sicer nekoliko slabša. Sreča v nesreči je bila, da so bili odlično pripravljeni ravno vsi nosilci - tu velja posebej pohvaliti moštvi Slovenia Suns in Šmartno Afera Šmarna gora '02, ki sta kljub igranju v zadnjih stadijih pokala uspeli obdržati naše najpomembnejše tri igralce na odlični pripravljenosti.

Pred domačimi igralci ni bilo prostora za kaj taktiziranja in s standardno prvo peterko Peter, Srnec, Kadivec, Kozlar, Verh smo pogumno vstopili v srečanje. V prvih minutah so se roke domačih nekoliko tresle, a ko je Matevž Verh zadel za 6-5, vodstva do konca tekme nismo več izpustili iz rok. Sprva je sicer kazalo na (pričakovano) izenačen boj, a ko smo z dvema zaporednima košema Stanka Kozlarja povedli 23-13 je bilo jasno, da nekaj razlike v kvaliteti ali pa borbenosti med moštvoma vendarle obstaja. V drugi četrtini, prvo smo dobili za 10, smo nadaljevali z domiselno igro, v napadu sta kraljevala Verh in Kozlar, naši zunanji igralci pa so izvrstno izvajali 3-2 cono, ki je gostom onemogočala priključitev. Po 4 minutah druge četrtine je tako Kostja Srnec povišal na 42-21, gostje se še niso povsem pobrali, ko je bilo že 51-23.

Kasneje je nalet naših malo presekala izključitev Verha, ki si je dotedaj (pre)hitro nabiral osebne napake. Gostje so tako do polčasa nekoliko zmanjšali razliko (53-31), a po odmoru smo ponovno prišli blizu 30 točkam razlike. Na tej točki je bilo jasno, da zmago imamo in ekipa analitikov je že pričela s kalkulacijami glede končne uvrstitve in nasprotnika v prvem krogu končnice. Bolj ali manj jasno je bilo, da bo to eden od trojice Urugvaj, Nizozemska, Ukrajina in dolgo je kazalo, da bomo dobili daleč namanj ugodnega - Nizozemce, polfinaliste lanskega EP. Tako smo hitro naredili nekaj rošad, poslali v igro rezerviste, ter jim zabičali, da za več kot 30 točk ne smemo zmagati pod nobenim pogojem, kajti to bi nam najverjetneje (in zdaj se je izkazalo da res) prineslo tulipane. Brazilci so tako v zadnji četrtini nadoknadili nekaj zaostanka, a kljub temu lahko rečemo, da smo bili za razred boljši tekmec. Niti nevem, ali me naj to veseli ali ne, kajti tudi ta tekma je bila priča o pomembnosti domačega terena - ki pa ga mi, vsaj v naslednjem krogu, ne bomo imeli.

Po tekmi naš tekmec še ni bil znan, saj sta Urugvaj in Ukrajina igrala tekme ponoči. V igri so bili še vedno vsi trije nasprotniki, a nekako sem slutil, da se bomo pomerili bodisi z Urugvajem ali Ukrajino, Nizozemcem pa se bomo izognili. In res, na koncu je naneslo, da bomo v prvem krogu končnice igrali reprizo dvoboja izpred dveh sezon (54101). Tedaj smo zmagali, a igrali smo pred domačimi gledalci, tokrat nam bo precej težje, tudi naša ekipa je zdaj skoraj povsem druga - verjamem sicer, da boljša. Vsekakor upam, da boste lastniki ponovno poskrbeli za minute svojih igralcev, kajti od zdaj naprej gre zares

Last edited by Deschamps at 08/04/2020 03:28:21

V noči iz ponedeljka na torek je slovenska reprezentanca odigrala prvi krog izločilnih bojev na tolažilnem turnirju. V Urugvaju smo bili boljši od naših gostiteljev, ter slavili z rezultatom 84-71 (56593)

Pred tekmo ponovno nismo imeli nobenih pomislekov, koga poslati na parket ob prvem sodnikovem žvižgu, saj so bili vsi nosilci na izvrstni pripravljenosti. Nekaj malega dilem je bilo pri rezervistih, a vseeno smo brez težav zbrali deseterico, ki se je zoperstavila borbenim Urugvajcem.

Klasična prva peterka Peter, Srnec, Kadivec, Kozlar, Verh je sprva domačim dovoljevala upanje na zmago. Urugvajci so bili v prvi četrtini boljši tekmec, težave nam je povzročal predvsem izkušeni Ivan Yern, in tako so si domači v prvih 12 minutah priigrali lepih 7 točk prednosti. V drugi četrtini so se zadeve dokaj hitro obrnile, po nekaj odličnih akcijah smo se Urugvajcem povsem približali, v drugem valu pa s košem Marka Petra prvič na tekmi prevzeli vodstvo, 30-29. Inercija je kljub posredovanju urugvajskega trenerja ostala na naši strani in do konca polčasa smo si priigrali lepo vodstvo, 41-33.

Dobro smo začeli tudi drugi del in s prostima metoma Edvarda Kadivca povedli za 14 točk, kar je že nakazovalo na končni uspeh. Gostitelji se seveda niso predali kar tako, posebej nadležen je bil zgoraj omenjeni Yern. Vodstvo nas je nekoliko uspavalo in Urugvajci so uspeli ponovno priti na enomestni zaostanek, na robu katerega se je potem rezultat gibal do konca tretje četrtine, na koncu katere je Tibor Kološa uspel zadeti za pomembno psihološko prednost 11 točk.

V zadnjem delu so Urugvajci napadli še zadnjič in po štirih minutah s košem Elbia Lezame prišli do rezultata 67-64. Dolgo je potem kazalo na napeto končnico, saj se nismo in nismo uspeli odlepiti. Dve minuti do konca je nato Kadivec le uspel prebiti zid 5 točk n zadel za 78-71, nato pa se je Urugvajcem v napadu nekoliko zaustavilo in ko je bil minuto do konca Kostja Srnec dvakrat natančen izza črte, smo že lahko slavili uvrstitev v drugi krog končnice. S črte prostih metov so slovenski reprezentantje nato metali še šestkrat in na ta način postavili končni rezultat 84-71.

Težka in naporna tekma je za fanti, upam pa, da se zberejo tudi za naslednjo tekmo proti favoriziranemu Izraelu. Izrael je prav tako ekipa v vzponu, ki ima v svojem kadru mlade, a očitno nadarjene igralce. V zadnjih letih so že opozorili nase, igrali tako v drugem delu EP-ja, kot v polfinalu tolažilnega turnirja, tako da vsekakor bodo imeli naši reprezentantje pred seboj visoko oviro. Zmaga bi pomenila zelo lep uspeh, kar nam bo dalo prihodnji ponedeljek še toliko večjo motivacijo.

Na drugih tekmah turnirja pretiranih presenečenj ni bilo, poleg nas sta od gostujočih ekip zmagala zgolj še Hong Kong proti doslej še neporaženim Turkom (kar niti ni presenečenje), ter Madžari, ki so ugnali Ukrajino. Od uglednejših ekip so se od turnirja poslovili Srbija s porazom proti Romunom, Rusija, za katero je bila previsoka ovira Belgija, ter Finska, ki je na drugem nočnem dvoboju sklonjenih glav zapustila Kolumbijo. Med 32 ekipami se je le redko kje našel kakšen podtaknjenec, med 16 ekipami pa so prav vse ekipe izjemno kakovostne, tako da bomo priča nekaterim napetim obračunom. Favoriti so vsekakor Italija, Nizozemska, Bosna in Nemčija, iz druge vrste pa bodo napadale vse preostale reprezentance, vključno z nami.

Lep pozdrav do naslednjič

Z zamudo prihaja iz Izraela poročilo o veliki zmagi naših nad favorizirano domačo vrsto. Končni rezultat je bil 80-70.

Pred težko tekmo nam jo je nekoliko zagodla še pripravljenost ključnih visokih igralcev, pogrešali smo predvsem Stanka Kozlarja in Matevža Verha, ki sta zavoljo kvalitete in odlične pripravljenosti letos prispevala levji delež k uvrstitvi med 16 ekip na tolažilnem turnirju. Tokrat smo ostali na visokih položajih skoraj povsem goli, zato sem iz reprezentance izločil Lojzeta Močilnika, ki pri litvanskem lastniku ne najde odlične forme, ter vpoklical robustnega Vita Novinščaka.

Pred tekmo ni bilo dvomov, da so Izraelci favorit že zavoljo kvalitete in pripravljenosti, seveda pa so imeli še bistveno prednost - tekmo na domačem terenu. Ob začetku tekme, v kateri smo začeli v nekoliko drugačni postavi Gorišek, Kadivec, Novinščak, Pečevnik, Peter, pa je bilo hitro jasno, da nas je Izraelski selektor vseeno nekoliko podcenjeval in igral z levo roko, čeprav je bilo bolj ali manj jasno, da je za nas na tem turnirju mogoča samo še ena zmaga in da bomo igrali na polno. Že tedaj sem bil skoraj prepričan, da bomo tekmo dobili precej gladko, ob eno stopnjo višji zavzetosti pa sem računal na tesno tekmo.

Začeli smo res udarno. V napadu je bil ob organiziranem napadu na položaju centra naša prva violina Peter, ki se je dobro znašel in do konca tekme ob metu 24-43 (8-14 za tri) domačinom nasul 54 točk. Hitro smo povedli in zmerno prednost vzdrževali do konca četrtine, ki smo jo dobili 25-18. Kasneje so Izraelci nekoliko strnili svoje vrste in 2 min pred koncem polčasa prišli na točko razlike (33-32). Ob zvoku sirene je semafor v Tel Avivu kazal 35-32 in gledalci so si obetali zanimiv zaključek.

Tudi v nadaljevanju ni nič kazalo na uresničitev mojih slutenj o lahki zmagi, vseeno pa nam je nekaj minut pred koncem 3. četrtine pri rezultatu 44-42 uspel malo daljši pozitiven niz in s košem Cveta Goriška smo prvič na tekmi povedli za 10 točk (52-42). V zadnji četrtini se nam je dokončno odprlo, razlika v zavzetosti je prevladala in ko nas je naš marko Peter popeljal do prednosti 76-58 je bila tekma bolj ali manj odločena. Do konca so Izraelci sicer uspeli znižati rezultat a vse skupaj se je začelo dogajati bistveno prepozno, da bi se našim začele tresti hlače.

Lepa zmaga, ki nas je popeljala med najboljših 8 moštev na letošnjem tolažilnem turnirju. Smo tudi edina ekipa, ki je na poti do sem dosegla zmago v gosteh - mi smo seveda celo dve - kar jasno priča o tem, da smo še boljšo uvrstitev na turnirju izgubili s tistim porazom proti Kostariki. Seveda turnir za nas še ni končan, v ponedeljek nas čaka reprezentanca Bosne, a vsakemu managerju, ki približno pozna vpliv entuziazma in domačega terena je jasno, da bi proti izvrstni reprezentanci Bosne potrebovali čudež. Vsekakor ga bomo poskusili najti, je pa tudi uvrstitev med 8 lep uspeh, ki ga bomo prihodnjič poskusili nadgraditi.

Sicer na turnirju ni več favoriziranih Nizozemcev, ki so jih izločili Slovaki, prav tako so izpadli močni Čehi, Hong Kong in Belgija. V ponedeljek bomo tako spremljali obračune:

Slovaška (1) - Estonija (8)
Hrvaška (5) - Kolumbija (13)

Bosna (7) - Slovenija (18)
Italija (3) - Nemčija (6)

Slutim, da gre zmagovalca iskati na naši polovici razpredelnice, torej med Italijo, Nemčijo in Bosno, ki so na papirju precej močnejše kot preostalih 5 ekip. Vseeno pa presenečenja se dogajajo, in tudi Slovaki so zmožni ob prednosti domačega terena premešati štrene pri vrhu.

Lep pozdrav do naslednjič

V ponedeljek se je slovenska reprezentanca poslovila od tolažilnega turnirja. Pričakovano nas je izločila Bosna, ki dvoma o zmagovalcu ni dopustila v nobenem trenutku tekme. Končni rezultat je bil 125-95 za domače (56698)

Že pred tekmo je bilo jasno, da bi za zmago potrebovali pomoč od zgoraj, a s ponovno slabo formo naših visokih igralcev smo od zgoraj dobivali kvečjemu dodatne težave. V tekmo smo tako vstopili z nižjo postavo Peter, Srnec, Simčič, Kadivec, Gorza, ki se v nekaterih nalogah, predvsem v skoku, seveda ni mogla kosati s kompletno in robustno bošnjaško ekipo. Vseeno smo dobili nekaj odgovorov na vprašanje, kako taka ekipa deluje v napadu, kar bo v prihodnjih sezonah, upam, še prišlo prav.

O sami tekmi prav veliko ni za napisati, saj so domači vse skupaj odločili že v prvi četrtini, ki so jo dobili 39-22. Kasneje se je njihov nalet nekoliko ustavil, a vseeno se nismo uspeli več približati na manj kot 10 točk razlike. V tretji četrtini so nato Bosanci zapečatili tekmo in zadnjih 12 minut smo gledali izenačeno igro igralcev s klopi.

Poraz sam seveda ni katastrofa in po mojem mnenju smo z uvrstitvijo med 8 maksimizirali svoj potencial na letošnjem turnirju. Če bi videl kakršno koli možnost, da se lahko kosamo z Bosno, Italijo in Nemčijo, ki so še igrale na naši strani četrtfinalnih bojev, bi proti Izraelu pač igral manj zavzeto in več tvegal. Tako pa smo nekaterim večjim ekipam olajšali delo in spoti spravili resnega kontenderja za naslov, sami pa smo ostali ujeti v igri večjih igralcev na tem turnirju.

Tudi na splošno bi turnir ocenil kot velik korak naprej. Sama uvrstitev niti ni zelo pomembna, dosegli pa smo nekaj lepih zmag. Zelo zadovoljen sem tudi z našimi predstavami proti slabšim ekipam. Površnemu opazovalcu te tekme ne pokažejo veliko, a sam sem v naši igri opazil precej več čvrstosti in sigurnosti kot v preteklih sezonah in vidno (mi) je, da smo tako po igri, kot seveda po skillih igralcev trenutno na najvišjem nivoju, odkar vodim reprezentanco. Velikačrna pika je sicer tisti poraz proti Kostariki, za katerega mi še zdaj ni jasno, kako se je lahko pripetil. A od tedaj smo prikazali same odlične predstave in trend za v prihodnje je bolj ali manj jasen - še naprej navzgor.

Vsekakor postajamo vrhunski na zunanjih položajih. Kostja Srnec se je pričakovano razvil v odličnega igralca, pri Slovenskih soncih pa so iztisnili maksimum tudi iz njegovega soigralca Marka Petra, ki bo še vrsto let igral pomembno vlogo v reprezentanci. Kot krilo odlično funkcionira Edvard Kadivec, ki je še vedno tisti, ki zmeče večino težkih metov in skrbi za razigravanje soigralcev, zato njegova osebna statistika kdaj trpi, a brez dvoma gre za najpomembnejši člen v naši prvi postavi. Odlično se razvija Oliver Simčič, ki bo v prihodnji sezoni že trkal na vrata letos zacementirane prve postave. Zelo velik preskok je naredil tudi Cveto Gorišek, ki bi bil pred sezono ali dvema brez pomislekov prvi organizator igre v ekipi. Zadaj preži še precej drugih igralcev, nekateri se še pospešeno razvijajo, drugi so kakršni so, a vsekakor imamo trenutno precej globine. Preboj do pomembne vloge na zunanjih položajih bo tako vse težji in reprezentanti se ne bodo več menjavali po tako hitrem postopku, kot je bilo to dve sezoni nazaj.

Kar nam manjka do top ekip so top visoki igralci. Matevž Verh, Lado Brljak in Stanko Kozlar so sicer igralci visokega kalibra, a vrhunske ekipe premorejo še boljše, imamo tudi nekaj podpornih centrov/krilnih centrov v zrelih letih, medtem ko najvišje kotirajoči visoki igralci šele prihajajo v primerna leta. Nestrpno čakamo na Tiborja Kološo in Velimirja Kerkoviča, ki bosta ob nadalnjem razvoju res vrhunska igralca.

Z optimizmom tako zremo proti evropskemu prvenstvu prihodnjo sezono. Gostitelji se bodo odločali med Estonijo, Hrvaško, Italijo in Bosno, ki še igrajo na tolažilnem turnirju.

Lep pozdrav