BuzzerBeater Forums

Na tretji tekmi evropskega prvenstva so naši fantje dobesedno leteli po igrišču in igraje odpravili Romunijo z rezultatom 106-77 (52098)!

Pred tekmo pričakovanja v našem taboru niso bila tako visokoleteča, saj nas romunski kader po plačah prekaša na prav vseh pozicijah, njihov prvi zvezdnik Adrian Leamtu pa je igralec, kakršnega trenutno v naši reprezentanci žal ni. Bilo je sicer jasno, da smo v sekundarnih skillih na nekaterih pozicijah (spet pa ne na vseh) močnejši, zato je bilo na tekmi pričakovati spopad primarno in sekundarno usmerjenih ekip.

V pričakovanju dvoboja sem se odločil nekoliko okrepiti naš kader, zato je BB zveza Slovenije stopila v stik s kitajsko komunistično partijo, od koder so nemudoma dali ukaz za transfer Vita Novinščaka iz Kitajske v Litvo, kjer je ta 29-letni igralec z izkušnjami iz BBB sinoči debitiral za izbrano vrsto Slovenije. Vidi se, da je vso kariero preigral in pretreniral na daljnem vzhodu, saj lahko tako perverzno treniranega igralca ustvarijo zgolj Kitajci. Vsekakor je Vito kasneje svojo nalogo opravil več kot zadovoljivo, v 21 minutah je zbral 15 skokov in 5 asistenc.

Sam začetek tekme je bil nekoliko nervozen, naši se v napadanju pod koš sprva niso znašli in Romuni so hitro povedli 4-0, čeprav so začuda igrali z levo roko. Po nekaj minutah igre se je našim matadorjem le odprlo in hitro so zagospodarili na igrišču, ter prešli v vodstvo, ki so ga v prvi četrtini držali na okoli 5 točkah razlike. Romunski selektor se je odločil za nekoliko nenavadno taktiko zunanje izolacije, s katero je verjetno pričakoval, da bo najboljši igralec na igrišču, Neamtu, ki je igral na C, pometal z našimi centri. A stvari so odvile po svoje in največ žog so Romuni zmetali s pozicije SG, kjer je najprej priključek držal mladi Emilian Lupulescu.

V začetku druge četrtine se je udarni SG romunske izbrane vrste poškodoval in ofenzivno dirigentsko palico je prevzel izkušeni Anghel Filip, ki je tekmo sicer končal z 22 točkami, a ob poraznem metu 7-23. Tako je potrebno pohvaliti Timoteja Mercino ter Edvarda Kadivca za njun obrambni prispevek, čeprav nimata veliko izkušenj pri obrambi na poziciji SG. Do polčasa so Romuni priključek še za silo držali, v tretji četrtini pa so naši stopili na plin, ob izvenserijskem metu je prednost hitro naraščala in do začetka zadnje četrtine je bila tekma bolj ali manj odločena. S končno koš razliko 29 točk smo dosegli celo najvišjo zmago v sezoni!

Najboljši strelec ekipe je bil z 22 točkami in zelo dobrem metu 10-16 ponovno Goran Osterman, omeniti pa velja tudi njegovo menjavo, Nastjo Cigaleta, ki je, ob odličnem metu 8-11, zbral 17 točk in 3 blokade.

Čeprav smo tokrat Romune popolnoma nadigrali, je treba priznati, da smo imeli tudi nekaj sreče, saj njihova taktika ni bila najbolj posrečena. Res so do neke mere izkoristili notranjo usmerjenost naše prve (in druge) peterke, ter posledično slabšo zunanjo obrambo. A obenem so iz igre odrezali svojega prvega zvezdnika. Poleg tega pa se jim je v 2. četrtini poškodoval tudi igralec prve peterke, za povrhu pa so igrali tudi z levo roko in bodo svojo priložnost očitno iskali proti Nizozemcem. Po drugi strani smo mi igrali z zgrešeno napovedjo, a tu se mi je zdela napoved notranje taktike smiselna in verjetno bi bilo zanje vseeno bolje, če bi igrali pod koš.

Ne gre se pritoževati, zmaga je vsekakor lepa in daje dobro popotnico pred drugo polovico tekmovanja, retrospektivno mi je žal edino, da nismo igrali z levo roko. Sledi tekma proti Azerbejdžanu, kjer gre pričakovati zmago in odlično izhodišče za zadnje tri odločilne tekme. Seveda, tudi Azerbejdžan ni naivna ekipa, seštevek plač trojice Səfixanov (39936127)- Aghamammadli (38298114)-Əsgərov (39890862) je višji od seštevka plač celotne naše prve peterke pa še koga zraven. Tako da vse slovenske lastnike ponovno naprošam, da popazijo na pripravljenost svojih igralcev

Last edited by Deschamps at 09/10/2019 03:30:09

V ponedeljek nas čaka tekma proti Azerbejdžanu, kjer je pričakovati še četrto zmago na letošnjem evropskem prvenstvu.

Forma reprezentantov je v prehodu v novi teden nekoliko padla in je na spodnji meji zadostnega:

5 odlično pripravljenih igralcev,
8 dobro pripravljenih igralcev,
2 zadovoljivo pripravljena igralca in
2 manj kot zadovoljivo pripravljena igralca.

Po drugi strani so vsi nosilci iz dozdajšnjih tekem v vsaj dobri pripravljenosti tudi tokrat, tako da kakšne hude revolucije za tekmo proti Azerbejdžanu ne bo treba zganjati.

Zaenkrat je Azerbejdžan prikazal najmanj od vseh moštev v naši skupini, četudi bi gola statistika plač prikazala, da imajo vsaj prvo peterko na zelo visokem nivoju. Po tem, ko so svoj testosteron izšvicali na prvi tekmi proti Nizozemcem, so jih Španci ter Srbi ukrotili dokaj zlahka. Tudi na tekmi proti nam ne vidim razloga, zakaj bi se Azerbejdžanski selektor odločil za kaj drugega, kot za vnovično zbiranje moči za tekme proti ekipam iz spodnje polovice razpredelnice. A sto ljudi - sto čudi, in človek nikoli ne ve, kako nas bodo prijeli.

V vsakem primeru bomo igrali kot najbolje ustreza nam in mislim, da se v tem primeru senzacija ne bi smela zgoditi. Če bo tekma potekala po pričakovanjih, bomo v taboru z enim očesom škilili tudi na tekmo Romunija-Nizozemska, kjer je pričakovati precej bolj naelektreno vzdušje na in ob parketu. Po ponedeljkovih tekmah bomo že lahko naredili nekaj sklepov o prvem delu turnirja, ter tudi projekcij o nadaljevanju sezone.

Last edited by Deschamps at 09/13/2019 08:00:10

Včerajšnja tekma proti Azerbejdžanu (52104) je bila še zadnja v prvi polovici rednega dela skupine EP, kjer smo se pomerili z nasprotniki, ki na prvenstvu kotirajo nižje od nas. Pričakovano smo zmagali, ponovno z najvišjo razliko do sedaj, 122-74.

V tekmo smo šli s popolnoma premešano prvo peterko Žmak-Peter-Anzel-Caf-Novinščak, priložnost so dobili igralci, ki so bili doslej obsojeni na mesto menjav, ali pa niti to ne. Izjema je Anzel, ki je že začel na tekmah proti Albaniji in Škotski, na najpomembnejši tekmi proti Romunom pa ga, kljub dobri pripravljenosti, ni bilo v kadru. Tudi taktično gledano smo preizkušali doslej nepreverjene kombinacije, ki bi nam v bolj izenačenih obračunih morda lahko prišle prav. Azerbejdžanci so se nas pričakovano lotili s svojimi tremi orjaki na pozicijah C, PF in SF, a očitno notranje taktike hranijo za obračune proti nižje postavljenim ekipam.

Tokrat smo v tekmo vstopili zbrano in po nekaj lepih akcijah povedli 12-4. Hitro zagotovljena prednost je v ekipo očitno vnesla nekaj preveč lagodja in Azerbejdžanci so se na krilih njihove 6 milijonske DMI pošasti, Baydarja "Shaq" Səfixanova, približali na 14-12. Odlično pripravljeni Səfixanov je na začetku še kazal zobe in do tega trenutka iz igre metal 4-4.

Razlika je začela naraščati šele po vstopu naših rezervistov, ki so s svojo svežino končno uspeli ojačati igro v obrambi in razlika je kmalu narasla na 10 točk. Do konca četrtine so svoje dodali še regenerirani člani prve peterke in v drugo četrtino smo vstopili z lepo popotnico 33-18. Že v prvi četrtini je bilo opazno, da bo največ našega napadalnega arzenala prišlo iz vrst mladeničev, katere najboljša leta v reprezentanci še čakajo. 26-letni Marko Peter je do konca tekme ob metu 9-15 dosegel 19 točk in bil naš najboljši strelec.

V drugi četrtini se Azerbejdžanci še niso dali in z borbeno igro pod košem so dajali vtis, da jim po treh porazih morala še ni padla. Naša centra, Vito Novinščak in Dominik Razinger, sta sicer skozi tekmo sicer podelila vsak po 4 blokade ter opravila veliko dela v obrambi, a visoka linija nasprotnikov nas je nadskakala in kljub slabemu metu so uspeli slej ko prej v koš pospraviti lepo število žog. Napadalno nam je ponovno steklo proti koncu druge četrtine po nekaj lepih zaključkih Stojana Anzela in ob polčasu je bilo jasno, da je zmaga naša. Kljub vsemu pa nam je šlo tudi za koš razliko, zato fantom še nisem dal zelene luči za veseljačenje.

Inspiracijskemu govoru v slačilnici navkljub, se v začetku polčasa nismo našli in kar 3 minute smo potrebovali za vpis prvih točk v četrtini. Juriš na koš razliko se še ni udejanil v praksi in tudi nekaj zadetih trojk ni pripomoglo k višjemu naraščanju koš razlike. Pred zadnjo četrtino smo se tako odločili dati zadeve v roke rezervistom, ki so na krilih še enega mladeniča, 25-letnega Edvarda Kadivca (met 7-9, 16 točk) razliko povišali na 40 točk. S popolnim metom 6-6 se je izkazal tudi Nastja Cigale in v ekipi je končno zavladalo sproščeno ter produktivno vzdušje, ki se je odrazilo s hitrim višanjem prednosti. Po zadnjem pisku sirene smo si v našem taboru morda želeli še, a pomembnejše priložnosti za dokazovanje bodo prišle kaj kmalu.

Azerbejdžan sicer ni bil tekmec po meri, vseeno pa velja izpostaviti dobro kolektivno predstavo v napadu, met 54-93, trojke 12-21, kar 7 igralcev pa je doseglo dvomestno število točk. Veseli tudi, da konstantno dosegamo lepo število asistenc in zgolj na prvi tekmi proti Albaniji nismo presegli tridesetice.

V splošnem smo z razpletom prvih štirih tekem lahko zadovoljni, privoščili si nismo nobenega kiksa, prav tako smo v koš razliki blizu Srbom na drugem mestu. Več o nadaljevanju sezone pa v kratkem.

Pred nami je še odločilni, drugi del predtekmovanja evropskega prvenstva v Litvi. Zaenkrat so naši fantje prikazali všečne predstave in ob štirih zmagah imamo tudi solidno koš razliko (+123). Po štiri zmage so zbrali tudi preostali favoriti proti katerim se bomo še pomerili, Španija (+161), Srbija (+131) in Nizozemska (+89), medtem ko se bodo Romuni (-87), Škoti (-106), Albanci (-106) in Azerbejdžan (-205) med seboj pomerili za mesta med 5 in 8.

Brez lažne skromnosti lahko rečem, da proti nikomur od preostalih tekmecev ne bomo favoriti, hkrati pa vseeno upam na čim boljši razplet. Na svetovni lestvici smo sicer v primerjavi z začetkom sezone napredovali iz 27. na 25. mesto, po drugi strani pa so Španci še vedno prepričljivo prvi, Srbi držijo 21. mesto, Nizozemci pa so čudežno napredovali iz 39. na 23. mesto. Sistem rangiranja še ni čisto znan, bi pa rekel, da se je tulipanom brisala serija slabih rezultatov iz zadnjega EP, ko so prve štiri tekme izgubili. Že po rejtingu smo tako najslabši, tudi ostali kazalniki nam niso ravno v prid.

Naš naslednji nasprotnik, Srbija, je na prvi pogled podobna ekipa, kot smo mi - le boljša. V ekipi nimajo pregrešno dragih igralcev, imajo pa veliko uravnoteženih z zelo visokim TSP. Trenutno imajo v moštvu zgolj 10 igralcev, povprečje njihovih plač pa je 143.2k (za primerjavo, povprečje naših 10 najdražjih igralcev je 132.5k). Vsekakor so Srbi visoko renomirana ekipa, ki je v sezoni 41 zmagala na EP in proti nam bodo nedvomno favoriti.

Španija je kot svetovni prvak in zmagovalec zadnjih dveh EP (torej imamo v skupini zmagovalce zadnjih treh EP!) brez pomisleka številka ena na svetu. Tudi njihovi najdražji igralci le komaj presežejo plačo 200k (kar pove marsikaj o debati monoskill vs multiskill), povprečje 10 najdražjih pa je 171.2k. Ponovno gre torej za dobro uravnoteženo, multiskill ekipo, kjer v reprezentanco ne pridejo igralci, ki bi bili pri nas gladko prvi zvezdniki. Imajo odlično organiziran štab, kjer deluje 10+ managerjev na funkcijah skavtov, taktičnih svetovalcev, ipd. Verjetno je ta organiziranost tudi eden od razlogov za njihov uspeh in vsekakor velja razmisliti o podobnem modelu tudi pri nas.

Naš zadnji nasprotnik bo Nizozemska, ki je sestavila pregrešno drago ekipo, kjer na visokih pozicijah niti potencial HoF ne zadošča več za prvo peterko. Trojica goril van Valkengoeds (36311118), van der Zanden (42336753) in Vergeer (41557690) je verjetno nočna mora finančnikov v vsakem klubu, a v reprezentanci pridejo še kako prav. Tudi sicer imajo Nizozemci drago (povprečje plač najdražjih 10 igralcev je kar 200.2k) in šolsko sestavljeno ekipo, ki je v vzponu in vsekakor lahko pričakujemo, da imajo že letos visoke ambicije. Na zadnji tekmi bo pač v (skoraj) vsakem primeru šlo na nož, upam le, da bomo imeli do začetka tekme še možnosti za preboj v drugi krog - torej prave tekmovalne ambicije.

Že zdaj lahko rečem, da bi trije porazi pomenili povprečno sezono - naredili smo kar smo mogli, ni pa bilo nobenega presežka. Ena zmaga bi bila zelo vzpodbudna, dve zmagi pa bi najverjetneje že pomenili preboj v drugi del in sezono bi lahko oklicali kot super uspešno.

Gremo

Žal je pripravljenost reprezentantov ravno ob začetku ključnih tekem slaba.

Za Srbijo imamo trenutno na razpolago:

3 odlično pripravljene in 9 dobro pripravljenih igralcev. Žal smo izgubili Ostermana, ki je bil v preteklih tekmah eden ključnih mož, ostali nosilci so še aktualni, a na našo nesrečo jih je le malo na odlični pripravljenosti.

Tudi pripravljenost srbske reprezentance ni ravno navdušujoča (iz njihovega stališča), a njihov kader je zaenkrat precej zreduciran in svoje moštvo bodo lahko okrepili precej bolj temeljito kot mi. Žal sem naredil to napako in vsaj v prvo tekmo bi moral iti s precej bolj okleščenim kadrom, potem se je že kaj kmalu videlo, kdo bo imel skozi sezono težave in kdo ne.

Težko je sicer kaj popraviti, saj ste se vsi lastniki, tako domači kot tuji, lepo potrudili, da so igralci dobili praktično idealne minute, a sreča očitno ni bila na naši strani. Seveda bomo počasi spet lahko računali tudi na Metoda Šporarja in Žigo Pečevnika, tako da bo naš kader ponovno malo širši in upam, da bodo šle od tu stvari samo še navzgor

Se opravičujem za malo zakasnelo poročanje z evropskega prvenstva, žal se je naš lep niz zmag končal s tekmo proti Srbiji (52106).

Pred tekmo sem potihem upal na zmago, ki bi bila iskreno seveda presenetljiva. To je bila namreč tekma, kjer se bi v večji meri odgovorilo na vprašanje, ali se lahko uvrstimo v drugi krog, ali ne. Zato ni bilo posebnega preračunavanja, zmaga bi nam odprla mnogo vrat. Žal nam jo je zagodla pripravljenost, tako da sem zapolnil še zadnje prosto mesto v reprezentanci, zasedel ga je Muamer Ambrožić, četudi ni bil odlično pripravljen. Kljub vsemu se je dobro vklopil v taktično zamisel, in se na koncu tudi izkazal. Razmišljal sem še o določenih drugih igralcih, nekatere lastnike sem tudi kontaktiral, a njihov čas bo najverjetneje nastopil naslednjo sezono, oz. že po koncu EP.

V samo tekmo smo vstopili v postavi Murovec, Ambrožić, Kadivec, Cigale in Jakovac. Sprva so se naši igralci dobro borili, po polovici prve četrtine je šlo dokaj izenačen dvoboj in rezultat 9-9 je nakazoval na dobro igro naših. Žal nas je pokopala druga polovica četrtine, v kateri so Srbi napadalno stopili na plin, nam pa se je popolnoma ustavilo. Delni rezultat 3-16 za Srbe pove dovolj. Že tedaj, pa tudi kasneje, so razočarale naše menjave, ki v napadu nikakor niso bile zmožne reproducirati igre igralcev prve peterke. Dejstvo, da je celotna rezervna klop skupaj zbrala zgolj 2 asistenci, 13 točk ob metu 5-22 pove, kje smo tekmo izgubili. Ubistvu dokaj presenetljivo.

Nadaljevanje tekme je bilo boljše, Srbe smo ves čas držali na 10 točkah razlike, v napadu se je velikokrat izkazal predvsem Zmago Murovec, ki je do konca tekme ob lepem metu 12-19 zbral 26 točk. Za razigravanje soigralcev sta bila zadolžena Cigale in Ambrožić, ki sta vpisala vsak po 6 asistenc, Cigale pa se je skupaj z Dejanom Jakovcem dobro boril pod košem (10 in 13 skokov).

Naši so v drugem polčasu poskušali in poskušali, a meja 8 točk razlike je bila nekako tista odbojna cona, ko je potem prednost Srbov spet narastla. Žal so jim ob zadnjem zvoku sirene naši morali priznati premoč in višek kvalitete. Kar je bilo tudi pričakovano. A po drugi strani škoda, saj mislim, da bi z nekaj prednosti v pripravljenosti, lahko dosegli lepo in odmevno zmago.

V ponedeljek nas čaka tekma proti nespornim vladarjem BB košarke, Špancem. Pripravljenost je ta teden precej boljša, na voljo je 7 odlično in 9 dobro pripravljenih igralcev. Upanje na zmago vedno obstaja, a poraz nikakor ne bo katastrofa.



Last edited by Deschamps at 09/27/2019 06:46:53

Včerajšnja tekma proti Španiji nas je precej prizemljila - aktualni svetovni in evropski prvaki so nam zadali hud poraz (52109)

V samo tekmo smo šli sicer neobremenjeno, saj je imela Španija poleg prednosti v kvaliteti tudi veliko prednost v entuziazmu in po porazu proti Srbom prejšnji teden, je bil cilj bolj kot ne omiliti poraz.

Po nekaj uvodnih minutah grobe igre z veliko prekrški, so Španci le zavladali na igrišču, in že v prvi četrtini je semafor kazal rezultat 23-15. V drugi četrtini je ostalo razmerje moči na igrišču enako in jasno je bilo, da smo na tekmi brez možnosti za zmago. Če je naša obramba še za silo delovala, je razočaral predvsem naš napad. Taktika organiziranega napada je enakovredno forsirala naše zunanje igralce, Petra, Murovca in Anzela, ki pa so jih španski tekmeci brez težav pokrili. Posebej boleča je bila tretja četrtina, ki so jo Španci dobili kar 30-10, v zadnji pa so nam na srečo pustili malo dihati.

Iz take tekme, kjer smo poleg igre proti precej boljšemu nasprotniku imeli še precej slabši entuziazem, je težko potegniti kaj koristnega, do nekih zaključkov pa sem le prišel. Od naših se ni posebej izkazal nihče, morda velja omeniti Gorana Ostermana, ki je 7 točkam dodal 11 skokov in 4 podaje.

Na drugi odločilni tekmi v naši skupini je Srbija po zaključnem jurišu Nizozemcev le uspela zmagati, kar pomeni, da sta potnika v drugi del (Španija in Srbija) že znana. Z Nizozemci se bomo v ponedeljek udarili za tretje mesto, ki pa razen ponosa ne prinaša ničesar. Seveda kalkulacij ne bo, obe ekipi bosta odigrali na vso moč in upamo, da EP zaključimo z zmago. Upam, da bo pripravljenost reprezentantov nadaljevala pozitiven trend

Tako,

Evropsko prvenstvo je za nas končano, žal bodo fantje pripotovali z Litve s spominom na zadnje tri poraze. Tekma proti Nizozemcem (52114), je razkrila, da nas čaka še precej dela do nivoja, na katerem je bila reprezentanca pred nekaj sezonami, kaj šele do novih vrhuncev slovenske BB košarke.

Tako Nizozemci kot mi za zadnjo tekmo prvenstva nismo imeli česa šparati - oboji smo šli v tekmo s polno močjo, žal mi z nekoliko slabšo pripravljeno ekipo, kar je še dodatno zmanjšalo naše možnosti za uspeh. Priložnost v prvi peterki je tako prvič dobil Vlado Lukan, ostali člani prve peterke so bili že dokaj standardni - Murovec, Ambrožič, Jakovac in Razinger.

Po uvodnem jurišu Nizozemcev, so tudi naši pokazali, da se lahko zoperstavijo tekmecem, ki v svojih klubih dobijo precej višje dohodke. Izpostaviti velja timsko igro naših in ponovno smo dosegli lepo število podaj, Ambrožič 8, Jakovac 6, skupno 30. V prvi četrtini smo tako vodili z visokim rezultatom 31-30, ki pa je dajal slutiti, da tako ne bo šlo v nedogled in da bo zmagalo moštvo, ki se bo bolje pozicioniralo v obrambi.

Slednje se je uresničilo že v drugi četrtini, kjer je našim zmanjkalo dinamita in Nizozemci so v prvih 9 minutah 2. četrtine postavili delni izzid 32-12, ki se je kasneje za nas izkazal za pogubnega. Pri tekmecih je blestel predvsem Franklin Henderman, ki je na trgu že lep čas, a ga žal nihče ni kupil in s 149 TSP v odlični pripravljenosti je bil nočna mora našo obrambo. Na koncu se je sicer ustavil pri zmernih 23 točkah ob 50% metu, a njegov +/- kaže na to, da so ob njem blesteli tudi soigralci.

Ob polčasu smo z zaostankom 16 točk lahko le še bežno upali na preobrat, a v tretji četrtini smo zgolj za silo parirali Nizozemcem, ter ohranjali zaostanek, ki je na koncu po nekaj naivno izgubljenih žogah še nekoliko narastel. Zadnja četrtina je bila tako zgolj revijalna, na koncu smo morali tudi tulipanom priznati, da so trenutno enostavno boljši.

Od naših se je na koncu najbolj izkazal Dejan Jakovac, ki je ob odličnem metu 9-14 dosegel 21 točk in 6 podaj, res pa, da smo pogrešali njegov prisevek v skoku (zgolj 3 skoki).

Za Jakovca in še nekatere fante, ki so v preteklosti v reprezentanci pustili določen pečat - četudi ne tako velikega, kot nekateri člani prejšnje generacije - je bilo evropsko prvenstvo v Litvi tudi zadnje poglavje reprezentančne kariere. Z veliko verjetnostjo že v prihodnji sezoni ne bom več računal na Dejana Jakovca, Nika Žmaka in Jako Križniča, medtem ko je status Janeza Cafa in Jana Levičarja pod vprašajem. Če bi bil kdo od naštetih v rokah slovenskega managerja, bi morda razmislil o njem, tako pa so nekateri že zdaj pod nivojem, drugi pa bodo kmalu pod nivojem, ki ga želim držati v reprezentanci. Upam pa, da se vsi lastniki zavedate, da z vpoklicem 25 ali 27. letnega igralca seveda pričakuem, da se slednji še vedno trenira.

Evropsko prvenstvo tako ni ponudilo rezultatskega presežka, kar je bilo delno tudi pričakovano, čeprav sem imel po prvi polovici nekoliko višja pričakovanja. Tekmo z Nizozemsko smo v resnici izgubili že po tekmi s Srbijo, ki sem jo odigral na vso moč. A pri tem nimam slabe vesti. Treba je poskusiti, če bi se proti Srbom že v naprej predali, bi se pač sprijaznili z neuvrstitvijo v drugi krog - kar je realno edino, kar kadarkoli kaj pomeni za Slovensko reprezentanco. Tudi če realno ne paše tja.

V preteklih dveh tednih sem bil tudi nekoliko manj odziven, saj sem bil v fazi začasne selitve v tujino in v novem stanovanju niti še nisem imel dostopa do interneta, kar je nekoliko otežilo proces komunikacije. Zdaj upam, da bodo te poporodne težave mimo in da si bom lahko vzel več časa tudi za BB.

Kakorkoli, sledi serija prijateljskih tekem, v kateri bom lahko v nekoliko bolj sproščenem vzdušju formiral in spoznal novo ekipo, s katero bomo prihodnjo sezono nastopili na tolažilnem turnirju.

Last edited by Deschamps at 10/07/2019 15:01:11

Najprej čestitke za korektno odvodeno prvo tekmovalno sezono na selektorskem stolčku. Kot si sam dejal, ni šlo za sezono kjer bi govorili o presežkih, vseeno pa smo tam kamor trenutno spadamo in vsaka zmaga več bi bil že presežek. Sam si občutil, da je to naša trenutna realnost, in da se mora veliko stvari poklopiti da se da postoriti kaj več. Pohvale za obsežna poročila, to je nekaj kar sem seveda pričakoval od novega selektorja, kjer energije in želje ne manjka, naj ostane tako tudi vnaprej, čeprav še znajo biti kakšne 2 težke sezone, potem pa mislim, da se tudi za našo reprezentanco obetajo svetlejši časi, ko pridejo v zrela leta igralci katerih razvoj je spremljal sensiman od samega začetka. Če ne boš izgubil energije potem verjamem, da boš za trud nagrajen z odlično generacijo igralcev, ki prihajajo v naslednjih sezonah.

Bi te pa rad povprašal še o tvojem mnenju glede tvojega reprezentanta Vita Novinščak-a. Videl sem, da si ga vpoklical v reprezentanco in kar precej koristil njegove usluge. Je šlo predvsem zato, ker je bil odlično pripravljen v primerjavi z drugimi visokimi igralci, ali je pasal v tvoj koncept igre? Gre namreč za tip igralca, ki na prvi pogled ni po tvojem okusu, kolikor te poznam, in tudi jaz ga zaradi netipičnega skillseta nisem vpoklical v reprezentanco, ker se mi je zdel zelo tvegan vpoklic. V mojih zadnjih 2 sezonah smo postali bolj notranje orientirani, in center brez notranje igre v napadu (ki ni niti na ravni 3. lige kolikor se spomnem) mi ni pasal v sistem, čeprav priznam da je bila njegova kombinacija notranja obrambe in blokad zelo mamljiva. Definitivno bi bolj pasal v sistem igre z generacijo Klavc/Krevh/Berlak, kjer bi bla njegova naloga da igra obrambo, pa še takrat bi poskusil z njim najprej na prijateljskih tekmah. Torej zanima me malo tvoje razmišljanje o tem zelo specifičnem igralcu.

Lp

Res je, mislim, da smo trenutno nekje v "lokalnem minimumu", kar se tiče kakovosti ekipe. V prihodnjih sezonah se nam obeta ogromno doma vzgojenih igralcev, kar je razveseljivo. Posebno omembo si zaslužijo Edvard Kadivec, Stanko Kozlar, Kostja Srnec in Oliver Simčič. Če se bodo ti igralci natrenirali po planu, bodo verjetno tak kaliber, da se jih ne bi branila nobena druga ekipa in z njimi bi lahko postali velesila. To velja tudi za Kadivca in Kozlarja, ki sta res samo MVP potencial, a mislim, da s premišljenim treningom lahko postaneta dva izmed "all time great" igralcev.

Seveda pa je v ozadju precej talentov, ki sem jih naštel ob začetku sezone in upam, da ta teden ponovno najdem čas za konkretnejši pregled ter debato z lastniki. Res me veseli, da je večina mladih igralcev v slovenskih rokah. In odlično bi bilo, če bi tako ostalo tudi, ko se ti igralci natrenirajo, ter preidejo v trideseta.

Kljub lepšim obetom za prihodnost pa seveda ne mislim zapostavljati sedanjosti, odgovornost je potrebno čutiti tudi do lastnikov, ki imate reprezentante sedaj - posebej tistim domačim. In upam, da bomo reprezentančno zgodbo naredili zanimivo že v naslednji sezoni! Nekaj sveže krvi in mladostne razposajenosti, pa bomo takoj boljši