BuzzerBeater Forums

Upi slovenske reprezentance o vidnejšem dosežku na letošnjem tolažilnem turnirju so se žal razblinili že na prvi tekmi, kjer smo morali priznati premoč Bolgarom (59052).

Pred tekmo nas je razveselila dobra pripravljenost moštva, večina pomembnejših članov je bila na ali blizu odlične pripravljenosti, tako da smo v tekmo lahko vstopili s skoraj popolno postavo: Oliver Simčič, Kostja Srnec, Edvard Kadivec, Lado Brljak, Matevž Verh. V prvi četrtini nobeno od moštev ni uspelo znatneje pobegniti, še najbližje smo bili mi, ko smo s košem Matevža Verha povedli 21-16. Žal so domači v preostalih 45 sekundah dosegli 4 točke in prvi del se je končal z minimalno prednostjo naših.

Tudi drugi del je minil v znamenju mrtvega teka in nobena stran ni uspela povesti za več kot 3 točke. Nekaj časa je kazalo, da se bodo odlepili Bolgari, a nato smo z nizom 6 zaporednih točk povedli 40-37. Že drugič zapored pa so nato domači zadeli sekundo pred zvokom sirene, tokrat celo za tri, in v slačilnico sta moštvi odšli popolnoma poravnani.

Po uvodnem košu Edvarda Kadivca za vodstvo 42-40 so Bolgari končno uspeli zbrati nekaj zaleta in stvari popeljali v nam neljubo smer. Z nizom 8-0 so dosegli največjo prednost na tekmi, in jo v naslednjih minutah uspeli povečati, točko po točko. Po 8 minutah drugega polčasa so tako prvič povedli za 10, vmes za 13, tretja četrtina pa se je končala z rezultatom 65-54.

V zadnjih 12 minutah naši niso našli pravega odgovora, Bolgari pa so to izkoristili in po polovici četrtine povedli na 81-64, kar je zapečatilo tekmo. Zbrali smo se prepozno, s trojko Tiborja Kološe smo ponovno prišli v radij desetih točk zaostanka, a za kaj več je zmanjkalo in Bolgari so slavili zasluženo zmago, ter napredovanje med 16 moštev - tam se bodo pomerili s favorizirano Litvo. Vseeno pa na domačem terenu zagotovo imajo možnosti, v tem krogu so namreč zmagale prav vse domače ekipe, kar ponazarja kakšna prednost je domač teren.

Naši reprezentanti bodo po razmeroma neuspešnem tolažilnem turnirju deležni nekaj počitka, nato pa sledijo priprave na novo sezono, ko sledi, roko na srce, pomembnejše tekmovanje, evropsko prvenstvo. To sezono smo odigrali nekaj dobrih tekem, še več pa žal slabih. Še vedno smo ekipa v vzponu, ekipa ki se gradi in še nekoliko išče pravo identiteto, za dogradnjo katere bo potrebnih še nekaj sezon, da tudi visoki igralci ujamejo kvaliteto naših zunanjih igralcev. Vsekakor je cilj naslednjo sezono vnovičen preboj v drugi del tekmovanja, a jasno je, da to ni samoumevno niti na precej boljše reprezentance od naše. Evropske članske reprezentance so res zelo izenačene in vsaj 30 ekip ima popolnoma realne možnosti preboja dalje, zato bo poleg vsega drugega potrebne še nekaj sreče.

V naslednjih nekaj tednih bomo tako poskusili dobiti še nekaj primerjave na prijateljskih tekmah, nato pa sledi pregled igralcev, ki bodo na reprezentančna vrata potrkali v naslednji(h) sezoni/-ah.

Lep pozdrav

Sezona gre počasi h koncu in mi smo jo zaključili s serijo prijateljskih tekem proti Belgiji (59104), Singapurju (59190) in Portugalski (59224). Priložnost so dobili nekateri novi igralci, a dejstvo ostaja, da bodo tudi v naslednjih sezonah igrali večinoma isti igralci, kot v zadnjem mandatu.

Veseli dejstvo, da so vsaj določeni igralci, ki imajo vlogo nosilcev, pritrenirali do konca svojega treninga, ali pa so zelo blizu temu. Gre predvsem za zunanje igralce, medtem ko večina upov pod košem še ni rekla zadnje, kar se tiče treninga. Vseeno bomo vsaj v določenem časovnem obdobju uspeli doseči sinhronizacijo vseh položajev, malo zaradi tega, ker so trenutni nosilci na zunanjih položajih še dokaj mladi in malo zaradi tega, ker se nam tudi v naslednjih sezonah obeta dober priliv kakovostnih igralcev na vseh položajih. Konkurenca se vsekakor gosti, predvsem na nekaterih pozicijah, in mladeniče čaka trdo delo, da bodo izpodrinili kakšnega od sedanjih reprezentantov.

V prihodnjih dveh tednih bom ponovno pripravil pregled trenutnih kandidatov za člansko reprezentanco, seštevki skillov se bodo ponovno znašli na discordu. Naslednjo sezono reprezentanco čaka igranje na evropskem prvenstvu, kjer bomo najverjetneje napadali uvrstitev v 2. krog kot tretje rangirana reprezentanca v svoji skupini. Čez sezono je dolgo kazalo, da bomo uspeli zadržati 2. boben, a nato nas je nekaj neuspehov v zaključnem delu tolažilnega turnirja potisnilo par mest navzdol. Tako bomo sezono najverjetneje zaključili izven dvanajsterice najboljših evropskih ekip.

V ponedeljek nas čaka še ekshibicijski dvoboj z reprezentanco U21, kjer bova z U21 selektorjem, z napovedmi in izbiro taktike, poskrbela, ali pa se vsaj potrudila poskrbeti, za čimbolj uravnoteženo razmerje moči na igrišču. Več o tem tudi na discord kanalu. Verjamem, da nas čaka zanimiv dvoboj, kjer bodo člani mladincem seveda pokazali, kako se igra resna košarka

Svojo kandidaturo za vodenje reprezentance bom vložil tudi za naslednji mandat. V tem mandatu smo stopili korak naprej, če je bilo v (še) prejšnjem tako, da je bilo evropsko prvenstvo bolj zanič, tolažilni turnir pa precej dober, je bilo tokrat obratno. A v končni fazi je evropsko prvenstvo tisto, kjer je doseči kakšen uspeh veliko bolj pomembno (kakor jaz dojemam stvari) in tudi veliko težje ter večji odraz kakovosti. Po koncu lanske sezone sem bil kar malo razočaran, da nismo uspeli ujeti še uvrstitve na svetovno prvenstvo. Letošnja sezona me je prizemljila in zavedel sem se, da je bila vseeno že uvrstitev v drugi del lep uspeh in da slednje na vsakem evropskem prvenstvu ne uspe vsaj ducatu reprezentanc, ki so po kakovosti tam kjer smo mi.

In tudi tokrat uvrsitve v drugi krog seveda ne morem garantirati. Vseeno pa si zelo želim, da bi v prihodnje kdaj uspeli zaigrati tudi na svetovnem prvenstvu, ne zgolj sodelovali v drugem delu evropskega prvenstva, kar je sicer vedno lep uspeh. Dokler bo kakovost naše reprezentance rastla, verjamem, da bo to vsaj še dva mandata, preden zadeva saturira, se bom potrudil dati vse kar zmorem, da nam to uspe. Seveda pa je eden od ciljev tudi ta, da kakovost reprezentance nikoli več ne pade tako zelo, kot je padla pred slabimi desetimi sezonami. Uspeh je potem zgolj vprašanje časa in vztrajanja, saj je pri taki izenačenosti ekip vse skupaj zgolj igra verjetnosti. Zaenkrat izgledajo vse generacije čisto solidne in v naslednjih 10 sezonah ne bo težko držati nekega nivoja.

Lep pozdrav

Zadnjo tekmo v sezoni bodo odigrali v Pigs areni, kjer nas bo gostila U21 reprezentanca. Mlajše kolege tako čaka krst v obliki resne, moške, košarke, ki jo sicer nekateri že izkušajo z igranjem v močnejših ligah. A ker večina mladincev igra v amaterskih, nižjih, ligah, bo to prvi resenejši pokazatelj iz kakšnega testa so.

Na tekmi bomo seveda mladincem ponudili prst, roke pa jim ne bomo dali, zato bodo začeli vsi, ki so trenutno najboljši in ki so v zadnjih dveh sezonah tudi najbolj krojili dosežke naše reprezentance. Manjkal bo edino Kostja Srnec, ki je poškodbo staknil v dokaj primernem trenutku (morda bodo pri Slovenia Sunsih temu sicer ugovarjali) in je objektivno gledano verjetno kar naš najboljši igralec, ki v nekaterih statistikah tudi najbolj izstopa. Tudi letos je imel izvrstno sezono.

Prvo peterko bodo tako sestavljali: Oliver Simčič, Milan Podobnik, Edvard Kadivec, Tibor Kološa in Lado Brljak.

S to sezono je Simčič dokončno prevzel vlogo enega od nosilcev v reprezentanci in v prihodnje ga pričakujem zasidranega na položaju prvega organizatorja igre. Vsekakor v klubu FC Leno 2014 z njim delajo zelo vestno in v roku ene sezone bo postal točno takšen tip igralca, kakršnega potrebujemo.

Pri Milanu Podobniku gre za nekoliko bolj sveže ime v reprezentanci, ki pa je v zadnji sezoni naredil velik preskok in ga sedaj že lahko uvrščamo med "velike fante". Tudi zanj velja, da se mu v klubu Straški navihanci posvečajo do popolnosti in se mu bodo tudi v starosti, ko je za klubski interes počasi že bolje, da se prične s treningom mladeničev. Zagotovo gre še za enega igralca s potencialom "zgolj" NKI, ki je res izvrstno izkoristil svoj potencial.

Ko je govora o dobro izkoriščennemu potencialu NKI je seveda potrebno omeniti Edvarda Kadivca. Njegova statistika sicer ni tako zelo bleščeča, kot pri kakšnem drugem igralcu v sedanji ali v pretekli generaciji. A vpogled na letne lestvice kaže, da je bil Edvard letos med najboljši strelec, 2. podajalec in 3. skakalec ekipe. Ne samo to. Od sezone 48, ko je dobil večj o vlogo v ekipi, je bil v vsaki kategoriji med top 3 v 13 primerih od 15 možnih. Torej res zelo vsestranski igralec, ki nam bo služil še kar nekaj časa.

Na Tiborja Kološo polagamo veliko upov in čakamo na še nekaj pridobljene mišične mase, ki bi ga naredila res neustavljivega. Vsekakor pa je že zdaj eden od ključnih igralcev pod košem in le želimo si lahko več takšnih.

Lado Brljak bo na prijateljski tekmi eden od "podtaknjencev" našega U21 selektorja, zato mu sicer ne moremo čisto zaupati, da bo dal od sebe vse, a na resnih tekmah se je vedno zelo izkazal, v klubu pa si od njega prav tako želijo še kakšen preskok, kar bi reprezentanci seveda zelo koristilo. Lado je nekakšen znanilec vrhunske generacije centrov, ki prihaja za njim, je zelo lepo razvit, morda bo na koncu manjkala kakšna finesa. A prvi center reprezentance bo še kar nekaj časa.

... se nadaljuje



Last edited by Deschamps at 03/21/2021 03:47:13

Kot menjave bodo mladincem nagnali strah v hlače: Marko Peter, Kristijan Jelinčič, Jernej Pezdernik, Stanko Kozlar in Matevž Verh, rezervista pa bosta Ciril Gorenc in Joc Brezovar.

Marko Peter je verjetno kar najbolj zaslužen za lanski preboj naše reprezentance v drugi krog. Prihajajo seveda mlajši igralci, a še vedno gre za enega od nosilcev ekipe in za zelo hvaležnega igralca.

Jelinčič sicer lepo napreduje, a nekako ekipa napreduje skupaj z njim in še vedno je omejen na vlogo menjave/rezervista. Pred 5 sezonami bi bil gladko prvi igralec ekipe, a naša ekipe raste, seveda pa se zvišujejo tudi standardi v BB-ju nasplošno.

Za Pezdernika velja podobno. Zelo hvaležen igralec, kakršnega bi imel v ekipi rad vsak. A konkurenca na njegovih položajih je precej ostra. Je pa vedno bližje in zna biti, da se bo kmalu prebil tudi v prvo postavo.

Stanko Kozlar je, podobno kot Kadivec, letos prvi skakalec, drugi strelec in tretji podoajelec ekipe. Zelo lepo izkoriščen igralec, na katerega bomo računali še dolgo.

Enako velja za Matevža Verha, ki letos sicer ni izkoristil svoje vloge prvega centra, saj je imel nekaj težav s pripravljenostjo. A v prihodnje ne dvomim, da se bo to popravilo, saj je bilo tudi v preteklih sezonah z njim veselje delati.

Ciril Gorenc je eden redkih "tujih" produktov, kar pa ne pomeni, da ni izvrstno treniran. Pravzaprav verjamem, da bo že v roku ene sezone prestopil med "prvokategornike" in nam pomagal vzpostaviti zelo močno zunanjo linijo, ki bo razširila naše taktične sposobnosti. Samo upam lahko, da lastnika ne bo kaj pičilo in se bo naveličal treninga v najbolj nepravem času.

Joc Brezovar je letos prvič dočakal resnejšo priložnosti in tudi zanj velja, da bo v roku sezone (ali dveh) med nosilci. Prav tako gre za tip igralca, kakršnega zdaj nimamo, zato bo zelo pomemben iz vidika naše taktične vsestranskosti. Tudi rast Brezovarja je močno povezana z rastjo njegovega kluba. Takih primerov je sicer še kar nekaj in upam, da bo to opogumilo še koga, da se odloči za sicer dolg in mukotrpen trening članskih reprezentantov.

Seveda velja omeniti še nekaj drugih igralcev - Henrik Gorza, Cveto Gorišek, Velimir Kerkovič, Ermin Vivod in Artur Vrečko so vsi prispevali svoj delež v letošnji sezoni. Na večino računam tudi v prihodnje, seveda pa je konkurenca neizprosna in prav vsak od zgoraj naštetih bo za igranje potreboval zelo dobro pripravljenost.

Upam, da bo ekshibicija proti mladincem dobro uspela, da bodo tudi mladeniči uspeli držati oster ritem, tudi presenečenje bi jim seveda čisto privoščil. Posledično bo seveda tekma potekala v prijateljskem duhu in brez pretiranega dela v obrambi, da se izognemo morebitnim poškodbam.

Po težkih in dolgih klubskih sezonah tako vabljeni vsi na tekmo, kjer bo poskrbljeno za sprostitev in pepstritev, ter lahkoten prehod v novo sezono.

Lep pozdrav

Super spisano! Hvala!

Tekma prot reprezentanci U21 je minila v prijateljskem duhu (59272), vseeno pa so starejši kolegi vzeli tekmo bolj zares, kot je bilo pričakovati. Zmaga ni bila pod vprašajem niti v enem trenutku, končni rezultat 128-83 ob štirih napovedih, ki so pomagale U21 ekipi, pa je dovolj zgovoren. Konec koncev gre za dvoboj ekip, kjer bi ena ekipa brez večjih težav osvojila naslov SKL, druga pa bi bila nekje na sredini lestvice v 2. ligi.

Vseeno so se na tekmi lahko pokazali tudi nekateri bodoči zvezdniki članske reprezentance, kot sta Leon Drenšek ali pa Samir Markić, slednji bo sicer še naslednjo sezono brusil parket v U21 ekipi. Ne more biti vsak kaliber za člane, a nekaj igralcev na generacijo jih za to kandidira, zgolj približno polovici pa kasneje tudi uspe. Vse pa čaka trdo delo in koristno je, da že v rosnih letih vidijo do kam sežejo standardi in kako jih bodo morda nekoč celo presegli.

Seveda je bilo zanimivo opazotavi tudi nekatere obetavne igralce, kot so Aco Globočnik, Bartol Bobek in Diego Mumelj (Tibor Cof in Urh Linhart pa žal nista dobila priložnosti za dokazovanje). Slednji imajo sicer možnosti za igranje za člane, a kot rečeva z U21 selektorjem: bolj humano jih je "prepustiti usodi" in tu do lastnika ne pristopim s preveč tečnim pristopom. Marsikomu je uspelo in marsikomu še lahko, če se lastnik vestno trudi in ve kaj počne. A MVP igralci so žal zaradi sprememb pravil treninga vedno bolj na stranskem tiru, in pri najboljših reprezentancah so že pozabljena preteklost. Mi se še trudimo z njimi, njihova kariera pa je bolj odvisna od moči igralcev HoF v njihovi generaciji.

Po tekmi seveda želimo mladincem uspešen tolažilni turnir in naj si ponovno priigrajo to prednost domačega terena na prihodnjem evropskem prvenstvu. Mi z nestrpnostjo pričakujemo tekmece v prvem delu evropskega prvenstva. V nobenem primeru ne bo lahko, lahko je pa bolj težko, tako da upamo na nekaj sreče