BuzzerBeater Forums

Četrta tekma tolažilnega turnirja je minila pričakovano mirno. Z reprezentanco Walesa nismo imeli večjih težav, in pred domačimi gledalci smo zmagali rutinirano, z rezultatom 106-46 (58655).

Zmagovalec tekme je bil znan dokaj hitro, že v prvih minutah je na parketu kraljevala naša peterka, Peter, Srnec, Kadivec, Kozlar, Kerkovič, ki je hitro povedla 13-0. Tudi kasneje nismo popuščali, ter še pred konecem četrtine povedli za 20. V drugi četrtini je bil promet še bolj enosmeren, Valižani so uspeli doseči zgolj 3 točke in jasno je bilo, da si bomo na tekmi lepo popravili koš razliko.

V drugem polčasu so naši nekoliko stopili s plina in v 3. četrtini povišali rezultat zgolj za 4 točke, gostje pa so v tem delu dosegli skoraj polovico vseh točk. Zadnjih 12 minut so suvereno odigrale menjave in rezervisti, ki so ravno uspeli ujeti mejo 60-ih točk prednosti.

Na tekmi so se tokrat izkazali nekateri mlajši, Velimir Kerkovič je bil 23 točkami (met odličnih 11-15) in 12 skoki gladko najbolj opazen igralec na tekmi. Odlično je s svojim debijem na tekmah s tekmovalnim pridihom opravil tudi Artur Vrečko, ki je zbral 12 točk (met prav tako izjemnih 5-7) in 6 skokov, lepo pa je svojo priložnost izkoristil tudi Milan Podobnik, ki se vse bolj pomika iz ekipe "menjave" v ekipo "prva postava", kjer je med zunanjimi igralci zaenkrat zgolj 4 ali pet igralcev.

Tekma proti Walesu je bila ena od zgolj dveh lahkih tekem, ki jih bomo odigrali v rednem delu tolažilnega turnirja. Naslednja tekma proti Južni Koreji nikakor ne spada v to kategorijo, na gostovanju v Aziji se bomo morali za zmago pošteno potruditi, saj bodo Korejci za zmago najverjetneje naredili vse kar je mogoče.

Do naslednjič

Last edited by Deschamps at 01/18/2021 16:17:02

Gostovanje v Koreji se ni izkazalo za tako težko, kot smo se v taboru bali. Gostitelje smo ugnali brez težav, na koncu je semafor kazal rezultat 107-68 (58728).

Ponovno smo imeli pred tekmo nekaj težav s pripravljenostjo visokih igralcev. Pet pred dvanajsto je tako svoj vpoklic dočakal Ermin Vivod, ki je tekmo začel skupaj z izkušenejšimi kolegi - Markom Petrom, Kostjo Srnecom, Edvardom Kadivcem ter Tiborjem Kološo.

Takoj po prvem sodnikovem žvižgu je postalo jasno, da smo zmagali, saj od korejskega igranja na vso moč ni bilo nič, tudi njihova napadalna taktika ni delovala kot da nam bo povzročala resne težave. To se je hitro izkazalo tudi v praksi, in po polovici četrtine smo povedli 13-4. V napadu sta bila razpoložena predvsem Tibor Kološa in novinec Vivod, kapetan Edvard Kadivec pa je pridno izsiljeval proste mete. Kasneje so se Korejci sicer zbrali, in se približali na 17-15, ter pri nizkem zaostanku vztrajali do konca prve četrtine (23-17).

Po kratkem premoru smo pobudo ponovno prevzeli gostje in z nekaj lepimi akcijami prebili mejo 10 točk razlike. Prednost je skozi drugo četrtino enakomerno rastla in najvišjo vrednost dosegla prav ob koncu, ko je semafor kazal 50-31.

V drugem polčasu smo uspeli dokončno razčistiti situacijo in tudi Korejci so spoznali, da danes ni upanja za zmago nad favoriziranim nasprotnikom. Po parih minutah nas je energični Kološa popeljal na prednost +20, zgolj 4 minute kasneje pa tudi na prednost +30. Do konca četrtine so Korejci nekaj prednosti sicer izničili (84-60), a z vstopom motiviranih rezervistov v zadnjih 12 minutah smo ponovno zagospodarili na parketu in v tem obdobju nabili dodatnih 15 točk razlike za lepo končno zmago.

Po tekmi seveda obstaja grenak priokus, saj bi lahko nekaj moči prihranili za zahtevno tekmo proti vzhodnim sosedom Madžarom. A Korejcev vseeno nismo smeli preveč podcenjevati, na nekaterih tekmah so že pokazali, da znajo biti trd oreh za prav vsakega. Casa za regeneracijo do tekem v izločilnih bojih, kamor upam, da smo se z današnjo zmago v praksi že uvrstili, je dovolj.

Lep pozdrav do naslednjega tedna

Pred zadnjim obračunom rednega dela tolažilnega turnirja je slovenska reprezentanca na razpredelnici uvrščena na 21. mesto, dosegli smo 5 zmag in 2 poraza. Z zadnjima dvema tekmama proti Madžarom (58771) in Tuniziji (58817) ne moremo biti najbolj zadovoljni, saj si teoretično uvrstitve v drugi del še nismo priigrali. Vseeno pa so možnosti za neuvrstitev dalje zgolj teoretične (več spodaj), medtem ko je bilo že kmalu jasno, da zaradi neugodnega razporeda tekem ne bomo imeli najboljšega izhodišča v izločilnih bojih in da bomo tam primorani napadati iz ozadja.

Tekma z Madžari je sicer minila v znamenju njihovih obupanih poskusov, da le ujamejo končnico, in tako so šli nad nas z vsemi topovi. V začetku so sicer povedli in prvo četrtino končali pri 8 točkah prednosti, a ob prednosti domačega igrišča tudi z nekoliko več lenobe nismo bili lahek zalogaj. Do polčasa in tudi kasneje smo nekajkrat Madžare popolnoma ujeli, a vsakič znova smo jim dopustili, da se ponovno oddaljijo na razliko slabih 10 točk. Šele v zadnji četrtini se je naša elastika pretrgala in vzhodni sosedje so ušli na neulovljivo prednost, ki je zapečatila tekmo, najvišjo razliko pa so dosegli ravno z zadnjima točkama.

Proti Tuniziji zmaga ni bila vprašljiva, vprašanje je bila zgolj končna koš razlika. Po eni strani je seveda zmaga za 50 točk lep dosežek, a vseeno smo morda upali še na dodatnih 10 ali 20 točk. A v preveliki želji smo s preagresivno obrambo verjetno naredili več škode kot koristi in prejeli precej več točk, kot je bilo načrtovano. Drugačno oceno si seveda zasluži napad, kjer je tudi vsa dvanajsterica vpoklicanih igralcev prispevala svoj delež. A očitno je bilo, da so glave že na tekmi s Poljsko.

Tekma s Poljsko bo tako dokončno odločila naš položaj na lestvici. Z vidika "smiselne" teorije se lahko naša uvrstitev giblje nekje med 18 ali 20. mestom pa vse do neugodnega 33. mesta, ki bi bilo za nas usodno. Za črn scenarij bi seveda morali izgubiti proti Poljakom, hkrati pa bi se moralo zgoditi vse od naštetega:

1.)Avstralija premaga Avstrijo v gosteh za manj kot 13 točk več, kot mi izgubimo proti Poljski
2.) Venezuela premaga Kanado v gosteh, ali izgubi za 2 točki manj, kot mi izgubimo proti Poljski
3.) Urugvaj premaga Fince doma
4.) Madžarska premaga Estonijo v gosteh
5.) Albanija premaga Nigerijo doma
6.) Belgija premaga Iran v gosteh in hkrati nadoknadi 50 točk razlike napram nam
7.) Japonci premagajo Irsko v gosteh in hkrati nadoknadijo 66 točk razlike napram nam
8.) Makedonci premagajo Tunizijo doma in hkrati nadoknadijo 74 točk razlike napram nam

Torej, v kolikor bi se vseh teh 8 tekem odigralo kot sem napisal, bi mi v primeru poraza izpadli. Sicer se nobena od alinej ne sliši popolnoma neverjetno, a glede na to, da je pri vsaki verjetnost nekje 50-50 ali celo manj za nam neljub razplet, smo lahko dokaj mirni. Vseeno pa seveda želimo Poljake premagati. Slednji si močno želijo uvrstitve med 8 po rednem delu, kar bi v končnici olajšalo zadeve, zato to seveda tako za njih kot tudi za nas ne bo revijalna tekma.

Čeprav končnica teoretično še ni garantirana, moramo seveda misli usmeriti predvsem na dobre boje v njej (v kolikor bi bil cilj zgolj igranje v njej, bi bila stvar precej enostavna in bi na polno odigrali proti Poljakom). Med moštvi, ki bodo končala v zgornji polovici lestvice, je nekaj neugodnih, nekaj pa precej ugodnih in potrebno bo tudi nekaj sreče pri ostalih rezultatih, da takoj ne nabašemo na premočnega nasprotnika.

Na zadnjih tekmah se je izkazalo tudi, kako zelo so pomembni nekateri visoki igralci in kako veliko izgubimo v primeru njihove slabše pripravljenosti. Enako velja seveda tudi za zunanje igralce, ki pa zaenkrat niso bili veliko odsotni. Zato prosim vse lastnike, da od tega tedna naprej še posebej skrbijo za minute. Končnica se tudi bliža

Lep pozdrav

Redni del tolažilnega turnirja smo sklenili s tesnim porazom proti Poljakom (58860).

Pred tekmo je bilo zaradi prej odigranih tekem bolj ali manj že jasno, da smo si uvrstitev v končnico zagotovili in da lahko k tekmi pristopimo sproščeno, saj je rezultat na tekmi bolj kozmetične narave. Oddahnili smo si lahko tudi zato, ker pripravljenost moštva ni bila najboljša in niti nismo mogli sestaviti odlično pripravljene prve peterke. Tekmo so tako začeli tisti, ki so bili najbližje temu - Oliver Simčič, Marko Peter, Kostja Srnec, Lado Brljak in Matevž Verh.

Sproščen pristop nam je sprva prišel prav in tekmo smo odprli zelo vzpodbudno. Po začetnem razigravanju so Poljaki sicer povedli 14-7, a nato je s trojko hitro odgovoril Marko Peter, naši pa so strnili obrambne vrste in Poljaki so le še stežka dosegli kakšen koš. V napadu je bila najbolj razpoložena zunanja trojka Simčič, Srnec in prej omenjeni Peter, v vodstvo, ki smo ga nato držali dolgo časa, pa nas je za rezultat 19-18 povedel Stanko Kozlar. Do konca četrtine smo uspeli nekoliko pobegniti in z rezultatom 27-22 smo bili po prvem krajšem odmoru zelo zadovoljni.

Tudi v drugi četrtini je razmerje moči na igrišču ostalo enako, občasno smo dodali celo nekaj več. Po lepi akciji Simčiča in Lada Brljaka smo povedli za 10 (36-26), z zadetima prostima metoma Matevža Verha pa smo slabe tri minute pred iztekom polčasa vodili že 50-36. Poljaki so z nekaj dobrimi napadi sicer poskusili omiliti zaostanek, a buzzerbeater Kostje Srneca je postavil končni rezultat 56-44.

Po daljšem odmoru so naši ušli že na prednost 17 točk in vse je kazalo na to, da bomo z odlično predstavo ugnali evropske prvake izpred treh sezon. Po 6 minutah tretje četrtine so se nam stvari začele podirati pri prednosti 13 točk z izključitvijo Kostje Srneca, ki si je z nekaj nespametnimi potezami v obrambi in v napadu precej prehitro nabral osebne napake. Kot menjava je vstopil Kristijan Jelinčič, ki pa tistega večera ni bil pretirano razpoložen. Sledil je niz Poljakov 12-0 in pri rezultatu 75-72 smo lahko ponovno ugotovili, kako varljiva je lahko dvomestna prednost. Tretja četrtina se je tako končala z rezultatom 79-76 in nekaj nejevolje na naši klopi. Vseeno pa smo še vodili.

V zadnjih 12 minutah smo ponovno pokazali dva različna obraza. Z nizom 10-0 v prvih treh minutah smo si ponovno priigrali višjo prednost, a sledile so tri minute, ko so Poljaki popolnoma prevladovali in v tem času postavili delni izzid 16-0, ter tako prešli na prednost treh točk. Kasneje je prednost narastla tudi za 5, a pred zadnjo minuto sta Marko Peter s trojko in Kristijan Jelinčič z zadetima prostima metoma poravnala rezultat. Z dobro obrambo Lada Brljaka smo si pri 100-100 priigrali napad in prek solo akcije Marka Petra povedli 102-100 31 sekund do konca. Poljaki so potrebovali zgolj 10 sekund, da so rezultat ponovno izenačili, nato pa je Oliver Simčič v našem napadu za zmago slabo podal in žoga je zletela izven igrišča 15 s do konca. Ob napadu poljakov je osebno napako storil Matevž Verh 7 s do konca in z zadetima prostima metoma so postavili rezultat 104-102. Naš napad je nato stavil na Kristijana Jelinčiča, ki pa žoge ni uspel spraviti v obroč in tako je rezultat 104-102 postal končni izzid tekme.

Seveda je škoda, da nismo premagali močnih Poljakov, a časa za obžalovanje bo malo. V končnici nas čakajo Bolgari, proti katerim smo se v tej sezoni že pomerili. Tokrat bodo seveda apetiti obeh moštev drugačni in upam, da bomo v tem obračunu zmagovalci. Vsekakor se bomo morali zanašati na dobro formo nekaterih igralcev, verjamem da se tudi njih lastniki tega zavedate

Lep pozdrav

Upi slovenske reprezentance o vidnejšem dosežku na letošnjem tolažilnem turnirju so se žal razblinili že na prvi tekmi, kjer smo morali priznati premoč Bolgarom (59052).

Pred tekmo nas je razveselila dobra pripravljenost moštva, večina pomembnejših članov je bila na ali blizu odlične pripravljenosti, tako da smo v tekmo lahko vstopili s skoraj popolno postavo: Oliver Simčič, Kostja Srnec, Edvard Kadivec, Lado Brljak, Matevž Verh. V prvi četrtini nobeno od moštev ni uspelo znatneje pobegniti, še najbližje smo bili mi, ko smo s košem Matevža Verha povedli 21-16. Žal so domači v preostalih 45 sekundah dosegli 4 točke in prvi del se je končal z minimalno prednostjo naših.

Tudi drugi del je minil v znamenju mrtvega teka in nobena stran ni uspela povesti za več kot 3 točke. Nekaj časa je kazalo, da se bodo odlepili Bolgari, a nato smo z nizom 6 zaporednih točk povedli 40-37. Že drugič zapored pa so nato domači zadeli sekundo pred zvokom sirene, tokrat celo za tri, in v slačilnico sta moštvi odšli popolnoma poravnani.

Po uvodnem košu Edvarda Kadivca za vodstvo 42-40 so Bolgari končno uspeli zbrati nekaj zaleta in stvari popeljali v nam neljubo smer. Z nizom 8-0 so dosegli največjo prednost na tekmi, in jo v naslednjih minutah uspeli povečati, točko po točko. Po 8 minutah drugega polčasa so tako prvič povedli za 10, vmes za 13, tretja četrtina pa se je končala z rezultatom 65-54.

V zadnjih 12 minutah naši niso našli pravega odgovora, Bolgari pa so to izkoristili in po polovici četrtine povedli na 81-64, kar je zapečatilo tekmo. Zbrali smo se prepozno, s trojko Tiborja Kološe smo ponovno prišli v radij desetih točk zaostanka, a za kaj več je zmanjkalo in Bolgari so slavili zasluženo zmago, ter napredovanje med 16 moštev - tam se bodo pomerili s favorizirano Litvo. Vseeno pa na domačem terenu zagotovo imajo možnosti, v tem krogu so namreč zmagale prav vse domače ekipe, kar ponazarja kakšna prednost je domač teren.

Naši reprezentanti bodo po razmeroma neuspešnem tolažilnem turnirju deležni nekaj počitka, nato pa sledijo priprave na novo sezono, ko sledi, roko na srce, pomembnejše tekmovanje, evropsko prvenstvo. To sezono smo odigrali nekaj dobrih tekem, še več pa žal slabih. Še vedno smo ekipa v vzponu, ekipa ki se gradi in še nekoliko išče pravo identiteto, za dogradnjo katere bo potrebnih še nekaj sezon, da tudi visoki igralci ujamejo kvaliteto naših zunanjih igralcev. Vsekakor je cilj naslednjo sezono vnovičen preboj v drugi del tekmovanja, a jasno je, da to ni samoumevno niti na precej boljše reprezentance od naše. Evropske članske reprezentance so res zelo izenačene in vsaj 30 ekip ima popolnoma realne možnosti preboja dalje, zato bo poleg vsega drugega potrebne še nekaj sreče.

V naslednjih nekaj tednih bomo tako poskusili dobiti še nekaj primerjave na prijateljskih tekmah, nato pa sledi pregled igralcev, ki bodo na reprezentančna vrata potrkali v naslednji(h) sezoni/-ah.

Lep pozdrav

Sezona gre počasi h koncu in mi smo jo zaključili s serijo prijateljskih tekem proti Belgiji (59104), Singapurju (59190) in Portugalski (59224). Priložnost so dobili nekateri novi igralci, a dejstvo ostaja, da bodo tudi v naslednjih sezonah igrali večinoma isti igralci, kot v zadnjem mandatu.

Veseli dejstvo, da so vsaj določeni igralci, ki imajo vlogo nosilcev, pritrenirali do konca svojega treninga, ali pa so zelo blizu temu. Gre predvsem za zunanje igralce, medtem ko večina upov pod košem še ni rekla zadnje, kar se tiče treninga. Vseeno bomo vsaj v določenem časovnem obdobju uspeli doseči sinhronizacijo vseh položajev, malo zaradi tega, ker so trenutni nosilci na zunanjih položajih še dokaj mladi in malo zaradi tega, ker se nam tudi v naslednjih sezonah obeta dober priliv kakovostnih igralcev na vseh položajih. Konkurenca se vsekakor gosti, predvsem na nekaterih pozicijah, in mladeniče čaka trdo delo, da bodo izpodrinili kakšnega od sedanjih reprezentantov.

V prihodnjih dveh tednih bom ponovno pripravil pregled trenutnih kandidatov za člansko reprezentanco, seštevki skillov se bodo ponovno znašli na discordu. Naslednjo sezono reprezentanco čaka igranje na evropskem prvenstvu, kjer bomo najverjetneje napadali uvrstitev v 2. krog kot tretje rangirana reprezentanca v svoji skupini. Čez sezono je dolgo kazalo, da bomo uspeli zadržati 2. boben, a nato nas je nekaj neuspehov v zaključnem delu tolažilnega turnirja potisnilo par mest navzdol. Tako bomo sezono najverjetneje zaključili izven dvanajsterice najboljših evropskih ekip.

V ponedeljek nas čaka še ekshibicijski dvoboj z reprezentanco U21, kjer bova z U21 selektorjem, z napovedmi in izbiro taktike, poskrbela, ali pa se vsaj potrudila poskrbeti, za čimbolj uravnoteženo razmerje moči na igrišču. Več o tem tudi na discord kanalu. Verjamem, da nas čaka zanimiv dvoboj, kjer bodo člani mladincem seveda pokazali, kako se igra resna košarka

Svojo kandidaturo za vodenje reprezentance bom vložil tudi za naslednji mandat. V tem mandatu smo stopili korak naprej, če je bilo v (še) prejšnjem tako, da je bilo evropsko prvenstvo bolj zanič, tolažilni turnir pa precej dober, je bilo tokrat obratno. A v končni fazi je evropsko prvenstvo tisto, kjer je doseči kakšen uspeh veliko bolj pomembno (kakor jaz dojemam stvari) in tudi veliko težje ter večji odraz kakovosti. Po koncu lanske sezone sem bil kar malo razočaran, da nismo uspeli ujeti še uvrstitve na svetovno prvenstvo. Letošnja sezona me je prizemljila in zavedel sem se, da je bila vseeno že uvrstitev v drugi del lep uspeh in da slednje na vsakem evropskem prvenstvu ne uspe vsaj ducatu reprezentanc, ki so po kakovosti tam kjer smo mi.

In tudi tokrat uvrsitve v drugi krog seveda ne morem garantirati. Vseeno pa si zelo želim, da bi v prihodnje kdaj uspeli zaigrati tudi na svetovnem prvenstvu, ne zgolj sodelovali v drugem delu evropskega prvenstva, kar je sicer vedno lep uspeh. Dokler bo kakovost naše reprezentance rastla, verjamem, da bo to vsaj še dva mandata, preden zadeva saturira, se bom potrudil dati vse kar zmorem, da nam to uspe. Seveda pa je eden od ciljev tudi ta, da kakovost reprezentance nikoli več ne pade tako zelo, kot je padla pred slabimi desetimi sezonami. Uspeh je potem zgolj vprašanje časa in vztrajanja, saj je pri taki izenačenosti ekip vse skupaj zgolj igra verjetnosti. Zaenkrat izgledajo vse generacije čisto solidne in v naslednjih 10 sezonah ne bo težko držati nekega nivoja.

Lep pozdrav

Zadnjo tekmo v sezoni bodo odigrali v Pigs areni, kjer nas bo gostila U21 reprezentanca. Mlajše kolege tako čaka krst v obliki resne, moške, košarke, ki jo sicer nekateri že izkušajo z igranjem v močnejših ligah. A ker večina mladincev igra v amaterskih, nižjih, ligah, bo to prvi resenejši pokazatelj iz kakšnega testa so.

Na tekmi bomo seveda mladincem ponudili prst, roke pa jim ne bomo dali, zato bodo začeli vsi, ki so trenutno najboljši in ki so v zadnjih dveh sezonah tudi najbolj krojili dosežke naše reprezentance. Manjkal bo edino Kostja Srnec, ki je poškodbo staknil v dokaj primernem trenutku (morda bodo pri Slovenia Sunsih temu sicer ugovarjali) in je objektivno gledano verjetno kar naš najboljši igralec, ki v nekaterih statistikah tudi najbolj izstopa. Tudi letos je imel izvrstno sezono.

Prvo peterko bodo tako sestavljali: Oliver Simčič, Milan Podobnik, Edvard Kadivec, Tibor Kološa in Lado Brljak.

S to sezono je Simčič dokončno prevzel vlogo enega od nosilcev v reprezentanci in v prihodnje ga pričakujem zasidranega na položaju prvega organizatorja igre. Vsekakor v klubu FC Leno 2014 z njim delajo zelo vestno in v roku ene sezone bo postal točno takšen tip igralca, kakršnega potrebujemo.

Pri Milanu Podobniku gre za nekoliko bolj sveže ime v reprezentanci, ki pa je v zadnji sezoni naredil velik preskok in ga sedaj že lahko uvrščamo med "velike fante". Tudi zanj velja, da se mu v klubu Straški navihanci posvečajo do popolnosti in se mu bodo tudi v starosti, ko je za klubski interes počasi že bolje, da se prične s treningom mladeničev. Zagotovo gre še za enega igralca s potencialom "zgolj" NKI, ki je res izvrstno izkoristil svoj potencial.

Ko je govora o dobro izkoriščennemu potencialu NKI je seveda potrebno omeniti Edvarda Kadivca. Njegova statistika sicer ni tako zelo bleščeča, kot pri kakšnem drugem igralcu v sedanji ali v pretekli generaciji. A vpogled na letne lestvice kaže, da je bil Edvard letos med najboljši strelec, 2. podajalec in 3. skakalec ekipe. Ne samo to. Od sezone 48, ko je dobil večj o vlogo v ekipi, je bil v vsaki kategoriji med top 3 v 13 primerih od 15 možnih. Torej res zelo vsestranski igralec, ki nam bo služil še kar nekaj časa.

Na Tiborja Kološo polagamo veliko upov in čakamo na še nekaj pridobljene mišične mase, ki bi ga naredila res neustavljivega. Vsekakor pa je že zdaj eden od ključnih igralcev pod košem in le želimo si lahko več takšnih.

Lado Brljak bo na prijateljski tekmi eden od "podtaknjencev" našega U21 selektorja, zato mu sicer ne moremo čisto zaupati, da bo dal od sebe vse, a na resnih tekmah se je vedno zelo izkazal, v klubu pa si od njega prav tako želijo še kakšen preskok, kar bi reprezentanci seveda zelo koristilo. Lado je nekakšen znanilec vrhunske generacije centrov, ki prihaja za njim, je zelo lepo razvit, morda bo na koncu manjkala kakšna finesa. A prvi center reprezentance bo še kar nekaj časa.

... se nadaljuje



Last edited by Deschamps at 03/21/2021 03:47:13

Kot menjave bodo mladincem nagnali strah v hlače: Marko Peter, Kristijan Jelinčič, Jernej Pezdernik, Stanko Kozlar in Matevž Verh, rezervista pa bosta Ciril Gorenc in Joc Brezovar.

Marko Peter je verjetno kar najbolj zaslužen za lanski preboj naše reprezentance v drugi krog. Prihajajo seveda mlajši igralci, a še vedno gre za enega od nosilcev ekipe in za zelo hvaležnega igralca.

Jelinčič sicer lepo napreduje, a nekako ekipa napreduje skupaj z njim in še vedno je omejen na vlogo menjave/rezervista. Pred 5 sezonami bi bil gladko prvi igralec ekipe, a naša ekipe raste, seveda pa se zvišujejo tudi standardi v BB-ju nasplošno.

Za Pezdernika velja podobno. Zelo hvaležen igralec, kakršnega bi imel v ekipi rad vsak. A konkurenca na njegovih položajih je precej ostra. Je pa vedno bližje in zna biti, da se bo kmalu prebil tudi v prvo postavo.

Stanko Kozlar je, podobno kot Kadivec, letos prvi skakalec, drugi strelec in tretji podoajelec ekipe. Zelo lepo izkoriščen igralec, na katerega bomo računali še dolgo.

Enako velja za Matevža Verha, ki letos sicer ni izkoristil svoje vloge prvega centra, saj je imel nekaj težav s pripravljenostjo. A v prihodnje ne dvomim, da se bo to popravilo, saj je bilo tudi v preteklih sezonah z njim veselje delati.

Ciril Gorenc je eden redkih "tujih" produktov, kar pa ne pomeni, da ni izvrstno treniran. Pravzaprav verjamem, da bo že v roku ene sezone prestopil med "prvokategornike" in nam pomagal vzpostaviti zelo močno zunanjo linijo, ki bo razširila naše taktične sposobnosti. Samo upam lahko, da lastnika ne bo kaj pičilo in se bo naveličal treninga v najbolj nepravem času.

Joc Brezovar je letos prvič dočakal resnejšo priložnosti in tudi zanj velja, da bo v roku sezone (ali dveh) med nosilci. Prav tako gre za tip igralca, kakršnega zdaj nimamo, zato bo zelo pomemben iz vidika naše taktične vsestranskosti. Tudi rast Brezovarja je močno povezana z rastjo njegovega kluba. Takih primerov je sicer še kar nekaj in upam, da bo to opogumilo še koga, da se odloči za sicer dolg in mukotrpen trening članskih reprezentantov.

Seveda velja omeniti še nekaj drugih igralcev - Henrik Gorza, Cveto Gorišek, Velimir Kerkovič, Ermin Vivod in Artur Vrečko so vsi prispevali svoj delež v letošnji sezoni. Na večino računam tudi v prihodnje, seveda pa je konkurenca neizprosna in prav vsak od zgoraj naštetih bo za igranje potreboval zelo dobro pripravljenost.

Upam, da bo ekshibicija proti mladincem dobro uspela, da bodo tudi mladeniči uspeli držati oster ritem, tudi presenečenje bi jim seveda čisto privoščil. Posledično bo seveda tekma potekala v prijateljskem duhu in brez pretiranega dela v obrambi, da se izognemo morebitnim poškodbam.

Po težkih in dolgih klubskih sezonah tako vabljeni vsi na tekmo, kjer bo poskrbljeno za sprostitev in pepstritev, ter lahkoten prehod v novo sezono.

Lep pozdrav

Super spisano! Hvala!

Tekma prot reprezentanci U21 je minila v prijateljskem duhu (59272), vseeno pa so starejši kolegi vzeli tekmo bolj zares, kot je bilo pričakovati. Zmaga ni bila pod vprašajem niti v enem trenutku, končni rezultat 128-83 ob štirih napovedih, ki so pomagale U21 ekipi, pa je dovolj zgovoren. Konec koncev gre za dvoboj ekip, kjer bi ena ekipa brez večjih težav osvojila naslov SKL, druga pa bi bila nekje na sredini lestvice v 2. ligi.

Vseeno so se na tekmi lahko pokazali tudi nekateri bodoči zvezdniki članske reprezentance, kot sta Leon Drenšek ali pa Samir Markić, slednji bo sicer še naslednjo sezono brusil parket v U21 ekipi. Ne more biti vsak kaliber za člane, a nekaj igralcev na generacijo jih za to kandidira, zgolj približno polovici pa kasneje tudi uspe. Vse pa čaka trdo delo in koristno je, da že v rosnih letih vidijo do kam sežejo standardi in kako jih bodo morda nekoč celo presegli.

Seveda je bilo zanimivo opazotavi tudi nekatere obetavne igralce, kot so Aco Globočnik, Bartol Bobek in Diego Mumelj (Tibor Cof in Urh Linhart pa žal nista dobila priložnosti za dokazovanje). Slednji imajo sicer možnosti za igranje za člane, a kot rečeva z U21 selektorjem: bolj humano jih je "prepustiti usodi" in tu do lastnika ne pristopim s preveč tečnim pristopom. Marsikomu je uspelo in marsikomu še lahko, če se lastnik vestno trudi in ve kaj počne. A MVP igralci so žal zaradi sprememb pravil treninga vedno bolj na stranskem tiru, in pri najboljših reprezentancah so že pozabljena preteklost. Mi se še trudimo z njimi, njihova kariera pa je bolj odvisna od moči igralcev HoF v njihovi generaciji.

Po tekmi seveda želimo mladincem uspešen tolažilni turnir in naj si ponovno priigrajo to prednost domačega terena na prihodnjem evropskem prvenstvu. Mi z nestrpnostjo pričakujemo tekmece v prvem delu evropskega prvenstva. V nobenem primeru ne bo lahko, lahko je pa bolj težko, tako da upamo na nekaj sreče