BuzzerBeater Forums

Kot intermezzo med tekmami EP sem pripravil še lestvico strelcev igralcev trenutne generacije (torej starih med 25 in 32 leti). Med poročili s tekem je morda kdo opazil, da individualnih dosežkov ne omenjam pretirano, morda jih celo ne omenim, ker v sklopu posamezne tekme realno statistika ni vedno odraz prispevka igralca na igrišču. Seveda pa na dolgi rok statistika veliko pove o tem, kako pomembno vlogo ima igralec za našo reprezentanco.

V generaciji, ki sem jo zaobjel, je 24 igralcev, peterica je svoj debi dočakala v sezoni 47, trije igralci v sezoni 48, kar 8 novih igralcev sem preizkusil v sezoni 49, 3 v sezoni 50, enega v sezoni 51 in 4 v sezoni 52.

Lestvica strelcev po sezoni 52 je:
(Ime in priimek, starost, število nastopov, število točk, prva sezona igranja za reprezentanco)

Marko Peter, 32, 76, 1049, 47
Kostja Senec, 30, 66, 951, 47
Edvard Kadivec, 31, 82, 878, 47
Matevž Verh, 32, 57, 527, 47
Henrik Gorza, 32, 49, 522, 48
Stanko Kozlar, 30, 55, 505, 47
Oliver Simčič, 29, 49, 398, 48
Lado Brljak, 30, 33, 276, 49
Tibor Kološa, 28, 34, 262, 49
Cveto Gorišek, 31, 42, 197, 49
Jernej Pezdernik, 29, 25, 112, 49
Kristijan Jelinčič, 28, 13, 107, 50
Ferdinand Tekavec, 31, 17, 104, 49
Milan Podobnik, 28, 14, 102, 49
Velimir Kerkovič, 27, 18, 91, 50
Lojze Močilnik, 31, 10, 72, 48
Ermin Vivod, 30, 2, 34, 52
Joc Brezovar, 27, 11, 32, 52
Artur Vrečko, 28, 5, 28, 49
Bruno Dobrinja, 30, 2, 16, 50
Nenad Žarn, 30, 4, 12, 49
Alfred Krstić, 26, 3, 9, 51
Ciril Gorenc, 26, 1, 5, 52
Miha Kordyš, 26, 1, 2, 52

V lovu na razne statistične rekorde in all time lestvice dobro kaže predvsem veteranom te generacije, ki so uspeli izkoristiti generacijsko luknjo, ter si priigrali resne vloge že pri 25 ali 26 letih. Marka Petra, Kostjo Srneca in tudi Edvarda Kadivca gre tako z razmeroma dobro verjetnostjo pričakovati na lestvici rekorderjev po številu točk, nekateri, predvsem Kadivec, so na dobri poti tudi glede števila nastopov.

Jasno pa je, da tako izstopajočih igralcev, ki bodo v svoji karieri dosegli 2000 točk in več, zelo verjetno ne bomo več imeli. Zaradi hitrejšega treninga noben igralec ne bo več izstopal tako, kot so v svojih časih rekorderji naših lestvic, kar bo pomenilo slabšo statistiko posamezne tekme, ter kasnejši začetek in hitrejši zaton reprezentančne kariere. Seveda pa se lahko pustimo presenetiti

Še enkrat velja omeniti dejstvo, da so bili praktično vsi igralci na tej lestvici trenirani pri slovenskih lastnikih. Prav tako velika večina še vedno igra v Sloveniji, med prvo petnajsterico strelcev prav vsi, kar 12 od tega se jih gnete v SKL.

Lep pozdrav


Last edited by Deschamps at 04/08/2021 04:25:00

V drugem krogu EP je naša reprezentanca doživela gladek poraz proti Švici (59425). Končni rezultat 111-97 niti ne pove celotne zgodbe, vmes je bila tekma že toliko odločena, da so tudi najbolj zagrizeni navijači Slovenije preklopili na tekmi med Slovaško in Estonijo ter Dansko in Anglijo, ki sta nudili več adrenalina. Na koncu smo lahko zadovoljni zgolj s tem, da smo omilili koš razliko in da nismo po nepotrebnem razmetavali z entuziazmom.

Pred tekmo je kazalo na res odlično pripravljenost naše ekipe, a se je kasneje stvar nekoliko porušila ob poškodbi Kostje Srneca, ki bo odsoten vsaj še na tekmi z Moldavijo, zelo verjetno tudi na tekmi z Dansko, prav tako pa bo potreboval izjemno dobre terapije, da bo popolnoma nared za tekmo proti Estoniji. Vseeno smo tudi brez Kostje verjeli v globino naše ekipe in tekmo začeli z identično postavo, kot proti Slovakom teden dni prej - Simčič, Peter, Kadivec, Brljak, Verh.

Koš Matevža Verha za 4-3 je bil naše zadnje vodstvo na tekmi. Pri Švicarjih sta blestela predvsem njihova ostrostrelca iz italijansko govorečega kantona Ticino, Pietro Fantinato in Augusto Spompato. Fantinato je poskrbel za delni niz 6-0, ter prvo znatno vodstvo Švicarjev, nadaljeval pa je Spompato, ki je z dvema trojkama prek rok Marka Petra povišal na 20-10. Vsak odgovor naših je še bolj razkuril zavzete Švicarje in z novo trojko krilnega centra Gernota Chauvina so po 9 minutah igre nasprotniki vodili že 28-15. Nekoliko so naši ujeli priključek na koncu četrtine, ko so nas reševali predvsem rezervisti na čelu s Stankom Kozlarjem, in po prvih 12 minutah je semafor kazal 32-24 za Švico. Do polčasa bomo rezultat že obrnili, smo naivno pomislili v našem taboru.

Po dveh minutah druge četrtine so Švicarji na krilih trojice Fantinato-Spompato-Chauvin dosegli delni niz 12-0 in vodili 44-24. Sledila je hitra streznitev in nekaj naših minut, ko smo na krilih Marka Petra znižali rezultat na 13 točk - tedaj se je to zdelo že zelo dobro. S takšno razliko sta moštvi tudi odšli na glavni odmor in ponovno smo upali, da se trend obrne. Čeprav... Le malo je tekem, kjer ekipa izgubi obe četrtini prvega polčasa za več kot par pik, in nato na koncu zmaga, in to nas je seveda skrbelo.

V drugem polčasu je sledila podobna zgodba kot prej. Švicarji so v prvih minutah hitro ušli, in prednost se je ustalila na cca 20 točkah razlike. S košem Lada Brljaka za 72-55 so naši ulovili še zadnji žarek upanja, nato je sledila prava depresija. Nekaj minut kasneje je Ruetger Stickelmann zadel za +21, tedaj izenačeno najvišjo prednost na tekmi, minuto kasneje je bilo že +26 in jasno je bilo, da tako zelo pričakovanega preobrata ne bo. Pred zadnjo četrtino je bil rezultat 90-63 za Švico, ki nas je v zadnjih 12 minutah lahko ponižala še s tem, da je na parket poslala svoje rezerviste.

Prednosti 30 točk so se nasprotniki dotaknili po nekaj sekundarh zadnje četrtine s trojko Fabiana Eichina, nato pa so naši postopoma a mnogo prepočasi nižali razliko. Nekoliko bolj intenzivno smo pristopili v samem izteku, s trojko Joca Brezovarja 2 min pred koncem je bil rezultat 109-95, a kanonada je, jasno, prišla mnogo prepozno in Švicarji so z minuto odmora ohladili nekaj tenzij na igrišču. Končna zmaga je seveda še kako zaslužena, je pa to ena tistih tekem, ko se lahko tolažiš kvečjemu s tem, da je vse skupaj le igra.

Tudi drugod v naši skupini so manj favorizirana moštva resno pretila favoriziranim - Slovaki so tako po tesnem porazu proti nam tokrat tesno premagali Estonijo. Bolje tako, kot obratno, se razume. Danci pa so bili zelo blizu res velikega presenečenja, Angleži so komaj iztisnii podaljšek, tam pa le unovčili svojo kvaliteto in na koncu zmagali.

Naš poraz proti Švici ni, kar se tiče naših možnosti za 2. mesto, nobena katastrofa, bolj seveda boli način na katerega smo izgubili. Upam, da bo tudi to na koncu pozabljeno.

Lep pozdrav

Tretji krog evropskega prvenstva nam je prinesel edino res lahko tekmo v letošnji sezoni. Reprezentanca Moldavije premore le peščico profesionalnih košarkarjev, pa še ti so se na reprezentančnem zboru pojavili nekoliko pretežki, počasni in nemotivirani. Zato slabi rezultati reprezentance iz najmanj prepoznavne države v Evropi, ki pa se lahko pohvali z izbrano vrsto vin, niso presenečenje. Včeraj smo gladko zmago dosegli tudi mi (59428) in pri 85 točkah razlike celo dosegli najbolj prepričljivo zmago v zgodovini reprezentančnih tekem s tekmovalnem nabojem. Z višjo razliko so slovenski košarkaši zmagali zgolj še v davni sezoni 11 na prijateljski tekmi proti Jamajki, ko je bilo na koncu med moštvoma 90 točk razlike.

Pred tekmo sem imel zares sladke skrbi s sestavo začetne enajsterice. Znatne razlike v kakovosti ne bi prinesla nobena permutacija 11 odlično pripravljenih igralcev (seveda znotraj njihovih pozicij), tudi dobro dobro pripravljeni Oliver Simčič bi z lahkoto nastopil v prvi peterki. Na koncu so tekmo pričeli Marko Peter, Jernej Pezdernik, Edvard Kadivec, Tibor Kološa in Lado Brljak.

O sami tekmi seveda ni veliko zanimivega za napisati, saj je bila razlika v kakovosti prevelika. Uvodni minuti so naši še jemali zalet, in Moldavci so celo povedli s 5-4, a nato so naši le prestavili v resen ritem in skozi vso tekmo vztrajali nekje pri dobrih 20 točkah na četrtino razlike. Po polčasu je bil tako rezultat 68-24, po treh četrtinah 105-38, v zadnji četrtini je fokus v obrambi žal malo popustil in tam smo prejeli tretjino vseh točk. Nad igro smo po eni strani lahko zadovoljni, po drugi strani pa je bilo opaziti še mnogo rezerv.

Sedaj počasi prihajajo najpomembnejše in precej težje tekme. Pripravljenost ekipe je trenutno skozi ves turnir na res vrhunski ravni, za kar moram še enkrat čestitati lastnikom. Upam seveda, da nam to uspe nadaljevati tudi pred prihajajočimi tekmami z Dansko, Estonijo in Anglijo, ki bodo krojile naš rezultat na tem evropskem prvenstvu.

Lep pozdrav

Pred najpomembnejšimi obračuni v prvem delu EP, je slovenska reprezentanca dosegla še zmago proti Dancem (59432). Žal so tudi slednji proti nam krenili z višjo zavzetostjo in tako smo v zadnji četrtini izgubili kar nekaj koš razlike, ki smo jo z odlično obrambo priigrali v prvih 36 minutah.

Tekmo je začela peterka Simčič, Pezdernik, Kadivec, Kološa, Verh, ki je začela predvsem odlično v obrambi in Danci so svoj prvi koš dosegli šele po polovici četrtine. Posebej razigranega igralca v napadu pri nas ni bilo zaznati, a z dobro kolektivno igro je koš razkila hitro naraščala in danski selektor je manično klical minute odmora, ter svoj kredit porabil že pred začetkom zadnje četrtine. Po prvih 12 minutah je semafor v dvorani Nao kazal 26-11, še bolje pa smo zaigrali v drugi četrtini, ko so Danci zmogli vsega 6 točk - res pa, da tudi naših 17 ni bilo nek presežek. Vseeno velja omeniti veliko vlogo, ki jo je odigral Edvard Kadivec, ki je v tekmi zbral 10 podaj, za vpis na all-time lestvico podajalcev na eni tekmi, pa mu je zmanjkalo nekaj minut, ki jih je izgubil zaradi garbage time-a

V nadaljevanju so tako vedno večjo vlogo prevzemali rezervisti, in koš Marka Petra za 71-31 je dal upanje na novo zelo visoko zmago. Žal so nato v zadnji četrtini naši prestavili prestavo nižje in Danski zaostanek je skopnel na 30, pa nato na 25 točk razlike, kar je bilo manjše razočaranje, saj smo tako po koš razliki pred zadnjimi tremi tekmami slabši tako od Estonije, kot od Anglije (da o Španiji niti ne govorimo). Vseeno je zmaga zmaga in vemo, da za uvrstitev v drugi krog potrebujemo zmage tudi na naslednjih tekmah, v tem primeru koš razlika ne bo igrala ključne vloge.

V ponedeljek nas čaka tekma proti Estoniji, kjer je pričakovati trd boj enakovrednih nasprotnikov.Vabljeni na ogled

Peta tekma evropskega prvenstva je bila pričakovano razburljiva od začetka, pa vse do konca. Na koncu smo le uspeli premagati reprezentanco Estonije in smo tako še v igri za drugi krog turnirja (59435).

Pripravljenost igralcev je bila ponovno odlična, in tudi na tem mestu moram pohvaliti lastnike, ki zares izjemno skrbijo za svoje varovance. Vseeno pa smo bili prisiljeni v nekaj rotacij in tako je prvo peterko sestavljalo kar nekaj igralcev, ki tovrstne odgovornosti še niso prevzeli: Milan Podobnik, Marko Peter, Kostja Srnec, Joc Brezovar in Velimir Kerkovič.

V prvih minutah so boljšo predstavo prikazali Estonci in po nekaj lahkih koših priseljenca iz bližnje Švedske, Johanna Karlssona so povedli 6-0. S trojko je odgovoril Kostja Srnec, a že v naslednjem napadu naših je, po storjenem prekršku nad njim, obnovil zoprno poškodbo, ki ga je iz igrišč oddaljila večji del letošnje sezone. Stvari tako pri rezultatu 8-3 niso izgledale rožnate, saj smo izgubili enega ključnih mož, a v igro je namesto njega vstopil najizkušenejši reprezentant Edvard Kadivec, ki je kasneje odlično opravil delo v napadu in v obrambi.

Poškodba Srneca je našim dala nekaj zagona in s trojko Marka Petra smo po 5 minutah izenačili na 12-12. Vseeno rezultata nismo in nismo uspeli preobrniti, Estonci so bili pod košem izjemno močni, vsake toliko pa so z nekaj sreče zadeli tudi kakšen obupan poskus od daleč. Prva četrtina se je tako končala z rezultatom 25-24 za Estonijo.

V drugih 12 minutah smo dočakali prvo vodstvo na tekmi, po koših Kadivca in Milana Podobnika, ki je bil na tej tekmi zares pri metu (11-14, prosti 4-4). Sledila je Estonska protiofenziva in nekaj časa smo se izmenjavali v vodstvu, nakar so Estonci prevzeli pobudo prek njihovega prvega zvezdnika in svetovnega klubskega prvaka Kasperja Seppa, ter mladega Kalleja Parna. 5 minut do konca polčasa so vodili z 44-36, kar je bil manjši znak za alarm. Na sceno sta ponovno vstopila izkušena Kadivec in Peter, poskrbela, da smo ujeli priključek, ter polčas končali s tremi točkami zaostanka (54-51).

Drugi polčas smo pričeli zelo slabo in Estonci so prek Seppa in njihovih visoko plačanih goril povedli na nevarnih 10 točk razlike. Velimir Kerkovič je tedaj zadel trojko ob res najboljšem možnem trenutku, a nato se nam je v napadu ponovno ustavilo in po 8 minutah drugega polčasa smo na semaforju gledali rezultat 72-61 za Estonce. Do konca četrtine so najprej naš voz vlekli predvsem Peter, Kadivec in Joc Brezovar, v zadnjih sekundah pa je za dva pomembna koša poskrbel Milan Podobnik in tako smo po treh delih držali dokaj ugoden rezultat - zaostajali smo zgolj 77-75.

Začetek zadnjega dela je bil v znamenju Edvarda Kadivca, ki je z dvema zaporednima trojkama poskrbel za preobrat in rezultat 85-81 za naše. Seveda se Estonci niso dali kar tako, a v napadu se je za nekaj časa obema moštvoma ustavilo in 3 minute so igralci gledali tekmo brez doseženega koša. Prvi so se predramili Estonci in v treh zaporednih napadih preobrnili rezultat na 91-87, nato pa rezultat uspeli obdržati v svojo korist do zaključka tekme. Ko je, manj kot 3 min do konca, Kasper Sepp zadel za 97-92, je stvari ponovno vzel v roke Kerkovič in zadel še eno pomembno trojko, rezultat je s prostima metoma izenačil Kadivec, v vodstvo pa nas je povedel Brezovar. 43 sekund do konca je tekmo efektivno odločil Marko Peter s trojko za 105-101, po kateri Estonci niso več uspeli zadeti, čeprav so poskušali na vse načine. Naši so dobili še par priložnosti izza črte prostih metov in na koncu zasluženo slavili z rezultatom 109-101. S Srnecem verjamem, da bi bila razlika višja.

Dosegli smo pomembno zmago, ki pa nas zgolj ohranja v igri za 2. krog. Za slednjega bo odločilna predvsem naslednja tekma z reprezentanco Anglije. Zato ponovno naprošam lastnike, da postorijo za pripravljenost vse kar je mogoče. In seveda vabljeni na ogled tudi prihodnji ponedeljek!

V ponedeljek je slovenska reprezentanca dosegla pomembno zmago proti Angliji (59439). Vseeno pa kljub zmagama proti obema neposrednima tekmecema, zaradi spleta raznih okoliščin, ne moremo biti najbolj zadovoljni, in zna se zgoditi, da je bila ponedeljkova zmaga pirova. V zadnjem krogu se pomerimo s favorizirano reprezentanco Španije, kjer bo zagotovo potrebno doseči dober rezultat.

Pred tekmo sta se obe reprezentanci veselili odlične pripravljenosti svojih igralcev. Mi smo sicer tega že vajeni, Angleži pa malo manj in tokrat so lahko zares zaigrali z vsemi svojimi vrhunskimi igralci, kar nam je močno otežilo delo. Pri nas so tekmo začeli Oliver Simčič, Kostja Srnec, Edvard Kadivec, Stanko Kozlar in Matevž Verh.

V tekmo smo sicer vstopili bolj zavzeto, a kljub vsemu smo v prvi četrtini bili zelo izenačen boj z odličnimi Angleži in nobeno od moštev ni uspelo narediti velike razlike, na našo srečo pa smo ravno pred koncem prve četrtine s košem Kostje Srneca prišli do najvišje prednosti 26-21.

Hiter odgovor Angležev je sledil v drugi četrtini in z nekaj uigranimi akcijami - v napadu je bil posebno razpoložen Ian Needham - prešli v vodstvo 29-28. Tekom druge četrtine sta se nato ekipi izmenjevali v vodstvu in tudi tu smo s košem v zadnjih sekundah uspeli izsiliti izenačen rezultat 42-42. Jasno je bilo, da se obeta napet drugi polčas.

V drugem polčasu so sprva zapretili Angleži, ki so prek Needhama in izkušenega Phila Marichala prišli do prednosti 7 točk - 53-46. Odgovor naših je bil bliskovit, v napadu je bil najbolj aktiven Stanko Kozlar, ki je poskrbel za preobrat na 54-53. D konca 3. četrtine je nato sledilo nekaj mrtvega teka in pred zadnjimi 12 minutami je semafor kazal rezultat 58-56 za Angleže.

Zadnjo četrtino smo začeli bolje mi in z delnim nizom 11-2 povedli na 67-60. Čeprav so Angleži potem uspeli približati na 67-65, je bil udaren začetek četrtine odločilen za našo zmago, saj si kasneje nasprotnik ni več povsem opomogel in kasneje smo prednost suvereno držali na majhni, a stabilni prednosti dobrih 5 točk. Zaključek tekme tako ni bil posebej infarkten, saj Angležem ni uspel tisti pravi rez v naše živo meso, a vseeno smo želeli pridobiti še kakšno točko v koš razliki, kar ni in ni uspelo.

Na koncu nam rezultat 88-82 daje zgolj nekaj upanja na napredovanje. Estonija je namreč proti Španiji pokurila veliko moči in Angleži z njimi ne bi smeli imeti veliko težav, medtem ko so Španci v dvoboju z nami veliki favoriti. Razlika v koš razliki je trenutno +37 v našo korist, a ta prednost se zna zelo hitro stopiti. V ponedeljek bo tako še enkrat več pomembna podpora iz tribun (zdaj je 50% zasedenost dvoran že dovoljena) ali pa prek TV zaslonov.

Lep pozdrav

V napetem finišu prvega dela evropskega prvenstva je slovenski reprezentanci za las le uspel preboj v drugi del. Proti Španiji smo odlično igrali tri četrtine, zadnjo sicer popustili, a vseeno uspeli zadržati dovolj majhno koš razliko, da je vse skupaj zadoščalo za uvrstitev na "pravo" evropsko prvenstvo (59442).

Tokrat smo nervoznih živcev spremljali dve, za nas enako pomembni, tekmi. Poleg naše tudi tekmo med rivalom za drugo mesto Anglijo ter Estonijo (59443), kjer so bili zaradi entuziazma veliki favoriti naši rivali. Matematika je dala vedeti, da moramo v kombinaciji obeh tekem proti Angležem izgubiti manj kot 37 točk.

Ponovno smo pred tekmo lahko sestavili odlično pripravljeno ekipo. Na parket arene La fuentecilla de El Paular so sprva stopili Oliver Simčič, Kostja Srnec, Edvard Kadivec, Tibor Kološa in Lado Brljak, ki so z veliko želje uspeli izjemno parirati, ali celo nadigravati španske zvezdnike. Slednji so sicer v prvih minutah prevzeli pobudo, a ob izenačenem rezultatu smo prvi ušli mi. Resnejšo razliko je uspel narediti rezervist Velimir Kerković, ki je nekaj sekund pred koncem četrtine povišal na 19-14. Jasno je torej bilo, da bo to tekma z nizkim rezultatom in dobro obrambno igro, kar pa nam je konec koncev ustrezalo. Sočasno so Estonci proti Angliji vodili za 3 točke, kar je pomenilo, da je naša koš razlika napram tekmecem po prvih 12 minutah narastla na 45 točk.

V drugi četrtini smo nadaljevali z izjemno predstavo in v nekem časovnem intervalu zares prevladovali na igrišču. S trojko kapetana Edvarda Kadivca smo po slabih 6 minutah povedli 32-22. Žal se je kasneje malo ustavilo v napadu in Španci so počasi topili razliko. Ko je že kazalo, da bo po polčasu rezultat izenačen, je Kostja Srnec 3s pred koncem le popeljal naše v zasluženo vodstvo. V slačilnico smo tako odšli s prednostjo 38-36. Več kot vzpodbuden je bil tudi rezultat na drugi tekmi - Estonija je proti Angležem vodila 56-49.

Tudi po odmoru so naši začeli zelo energično. Naša vidoka igralca, Tibor Kološa in Lado Brljak sta zrežirala delni rezultat 8-0 in vodstvo 46-36, kar je pri tako počasnem gibanju rezultata pomenilo ogromno. Španci so sicer znižali na 46-38, a nato kar 4 minute ni bilo nobenega zadetega koša na nobeni strani, kar je bila ponovno voda na naš mlin. 3 min do konca 3. četrtine je z zaporednima trojkama špansko ofenzivo pričel Marcos Fortúnez in do konca četrtine so Španci izenačili. Rezultat je bil 50-50. Stvari so se zapletale tudi pri Angležih, ki so povedli - 70:68. A vseeno je stvar delovala precej pod kontrolo.

V zadnji četrtini smo trpeli. Tako na našem terenu, kot tudi zaradi spremljanja druge tekme. V prvem napadu so Španci zadeli trojko, s čimer so nakazali trend. Potem koš in še osebna napaka. Mi smo v napadu le stežka dosegli kakšen koš in 6 min pred koncem je bilo 64-54 za Španijo. Sočasno so Angleži že vodili za 8 in zaloga prednosti je hitro kopnela. Izgledalo je, da so tudi domačini zavohali naš strah, saj so v naslednjih minutah povedli za 16, našim pa se je v napadu popolnoma ustavilo. K sreči je dva prosta meta zadel Kostja Srnec, a nato so Španci ponovno odgovorili s trojko pa še z enim košem in želeli smo zgolj, da se tekma čimprej konča. Po nekaj počasnih napadih je sirena v dvorani res zatulila in rezultat 81-62 nam še ni dal jasnega odgovora.

Tekma Estonija-Anglija je bila še v teku, minuto do konca so vodili Angleži za 10. Še 8 točk zaloge torej. Kljub nekaj neumnim potezam Estoncev, se je vseeno končalo dobro za nas. Na koncu smo ohranili 5 točk prednosti, kar je dalo vedeti, da drugega pristopa kot igro na polno pač ni bilo mogoče ubrati. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi, ali kako že (čeprav tega pregovora nikoli nisem razumel).

Analiza drugega dela sledi, je pa jasno, da smo v skupini velik outsider, saj smo edina ekipa z nizkim entuziazmom.

Lep pozdrav

Po koncu prvega dela sem pripravil tudi pregled prispevka vseh 16 igralcev, ki so na dosedanjih 7 tekmah stopili na parket v dresu slovenske reprezentance. Naj povem, da je v ekipi tudi mladi Miha Kordyš, ki pa ga zaenkrat še nisem imel poguma zares inkorporirati v ekipo. Že iz statistike je jasno vidno, da pomemben delež k performansu igralca prispevajo tudi izkušnje, zato so najtežje tekme igrali, in tudi dobivali, najizkušenejši. Zdaj bo sledilo nekaj tekem, kjer bodo priložnost lahko dobivali tudi mlajši.

Največ minut je na igrišču preigral Edvard Kadivec, 250 oz. dobrih 35 na tekmo. Še takrat, ko ga nisem uvrstil v začetno peterko, je po treh minutah iz igrišča odšepal Kostja Srnec in tako je Kadivec igral še več, kot bi ob normalni tekmi v prvi peterki. Ne preseneča, da je Kadivec tako naš statistični lider v točkah in asistencah, v skokih pa zaostaja zgolj za Matevžem Verhom. Dosegel je 120 točk (17.1/tekmo), 34 asistenc (4.9) in 49 skokov (7.0), ter prispeval velik delež k naši uvrstitvi v drugi krog.

S 199 odigranimi minutami sledita drugi najizkušenejši mož, Marko Peter, ki je dosegel 106 točk (15.1/tekmo), 18 asistenc (2.6) ter 11 skokov (1.6), in pa Oliver Simčič, ki ima v svoji statistiki zapisanih 58 točk (8.3), 17 podaj (2.4) in 25 skokov (3.6). Na vseh sedmih tekmah je stopil na parket tudi Milan Podobnik, ki zbral 111 igralnih minut, več od njega sta na 6 tekmah preigrala naša orjaka Lado Brljak (155min) in Matevž Verh (156min).

Tekom turnirja smo pogrešali predvsem Kostjo Srneca, ki se je poškodoval v najbolj nepravem trenutku, se nato vrnil do tekme z Estonijo, se tam ponovno poškodoval in tako zares preigral le zadnji dve tekmi.

Prav vsak od 16 igralcev pa je prispeval pomemben delež pri naši igri in večina je na posameznih tekmah vsaj enkrat premaknila jeziček na tehtnici v našo prid. Polno statistiko si lahko ogledate v spodnji tabeli:

Igralec_Tekme_Minute_Skoki_Podaje_Točke

Kadivec___7___250___49___34___120
Simčič____7___199___25___17____58
Peter_____7___199___11___18___106
Podobnik__7___111___6____11____53
Verh_____6___156___52____9_____43
Brljak____6___155___39___15_____52
Kerkovič__6___105___36____6_____33
Kološa___ 5___108___36___12____55
Brezovar__5___74____14___6_____33
Srnec____4___95____11____8____35
Kozlar____4___80____27___8_____45
Pezdernik_4___55____12____4____24
Gorza____2___32____6_____3____17
Gorišek___2___15____0____3_____8
Gorenc___2___7_____1____0_____5
Jelinčič___1___19____2____2_____24

Pred drugim delom, kot sem že dejal, ne moremo biti optimistični, vseeno pa moramo na situacijo gledati iz pozitivne strani, saj smo ena od zgolj 7 ekip, ki nam je uvrstitev v drugi del uspela vsaj drugič zapored. Konkurenca je huda in že za preskok prve stopnice je potrebno kar nekaj sreče. Kot zanimivost - Španija je v tej prvini daleč najuspešnejša, saj so se naprej uvrstili prav na vsakem EP (26 zaporednih uvrstitev). Bosna sledi z 8 zaporednimi uvrstitvami, nato naši južni sosedje (4 zaporedne uvrstitve), pa Nemci (3), uspeh izpred dveh let pa so poleg nas ponovili še Belgijci in Italijani. Očitno je, da najmočnejše ekipe prvi del jemljejo nekoliko z rezervo in poskušajo v drugi del priti z maksimalnim entuziazmom, kar se jim pogosto maščuje. Letos sta tako izpadli velesili Francija in Litva, svetovni podprvaki Nizozemci, pa Čehi, Srbi in še kdo.

Glede naše skupine, po vrsti igramo z: Hrvaška, Bosna, Nemčija, Italija in Belgija. Prav vse ekipe so v drugi krog prišle razmeroma spočite in skupina deluje zelo izenačeno, mi pa smo tista ekipa, ki jo je pač potrebno premagati. Naš cilj je premagati vsaj koga, naloga ne bo enostavna, a upam, da nam uspe.

Druga skupina deluje nekoliko bolj polarizirana. Španci so glavni favoriti, Poljaki in Izrael imajo verjetno ambicije po polfinalu, medtem ko bodo Grki, Turki in Romuni napadali iz druge vrste.

Vabljeni k spremljanju nadaljnjih tekem

Last edited by Deschamps at 05/18/2021 04:30:14

Za uvod v drugi del tekmovanja smo poskusili s presenečenjem proti reprezentanci Hrvaške, a smo bili žal nekoliko prekratki (60178).

Ponavljam se kot stara plošča, a izjemnega dela lastnikov reprezentantov ne morem dovolj poudariti. Tudi v tem tednu je tako in ponovno smo lahko računali na kopico odlično pripravljenih igralcev. Predvsem na zunanjih položajih je konkurenca zelo globoka in kar slabo vest imam, da skoraj vedno izvisijo eni in isti. V prihodnjih tekmah se bom potrudil to malo popraviti, kar seveda ne pomeni, da bom koga nalašč zapostavljal, pač pa, da bo v primeru dveh igralcev, ki sta po pripravljenosti enaka, njuna kvaliteta pa je tudi na praktično enakem nivoju, dobil priložnost tisti, ki je bil doslej na stranskem tiru.

Kakorkoli, proti Hrvatom smo pričeli s postavo Simčič, Podobnik, Kadivec, Kološa in Lado Brljak. Po uvodnem sodniškem metu je bilo hitro jasno, da nekaj možnosti imamo, saj so njihovi, sicer spočiti, igralci delovali nekoliko nemotivirano, naši polomljeni in utrujeni borci pa so igrali z žarom v očeh, poleg tega smo uspešno predvideli tudi del njihove taktike.

Žal se je hitro pokazalo, da bodo Hrvati kljub vsemu le izkoristili svojo svežino in tako so bili ves čas tekme zgolj tisti en korak pred nami. Začelo se je s košema Slavka Merkuna in Berislava Cvrljaka, ki sta jih takoj porinila v malenkostno prednost. Tekma je sicer postregla z veliko koši, zato točkovna prednost štirih, ali pa desetih, točk ni pomenila toliko, kot na kakšni drugi tekmi, vseeno pa smo seveda upali, da rezultat čimprej obrnemo. Slednje nam je za kratek čas res uspelo, ko je po polovici četrtine Tibor Kološa zadel za 20-19. Izkazalo se je, da je bilo to naše edino vodstvo na tekmi. Hrvati so uprizorili izjemen finiš četrtine in prvi del zaključili z - za njih - ugodnim rezultatom 32-24.

Drugi del smo odprli z nizom 8-2 in se približali na 34-32, nakar so Hrvati uveljavili svojo moč ter v 5 minutah vrnili z nizom 21-7. Prednost 55-39 je izgledala precejšnja, a pričakovati je bilo, da gledamo tekmo velikih nihanj. Do zaključka četrtine smo uspeli rezultat nekoliko omiliti, še vedno pa zaostanek 65-53 ni obetal veliko dobrega. Tudi po odmoru rezultat ni zanihal v našo smer in ko je minuto pred koncem tretje četrtine Cvrljak s trojko povedel Hrvate na prednost 93-73, je tekma izgledala izgubljena. Retrospektivno je seveda tudi bila. V zadnji četrtini smo poskušali in poskušali, a Hrvati so ohranjali tisto zakleto prednost 10 točk. V zadnjih sekundah tekme nam je sicer uspela nora serija trojk, ki je rezultat spravila pod to mejo, a jasno, bilo je prepozno.

Našim južnim sosedom moramo tako čestitati za zmago, in seveda za ambicioznost, da so proti nam igrali z levo roko, kar je, glede na naše stanje entuziazma, tudi edino pravilno. Je pa to dalo kanček upanja tudi nam in menim, da je bilo prav, da smo poskusili. Na preostalih štirih tekmah bomo še nekajkrat poskusili izvleči kakšno zmago, čeprav preostali tekmeci delujejo še močnejši. Vsekakor bodo prihajajoče tekme lepa priložnost za nabiranje izkušenj pri nekaterih mlajših igralcih.

Lep pozdrav!

Pretekli dve tekmi smo odigrali proti Bosni (60181) in Nemčiji (60184), kjer upanja na zmago praktično ni bilo. Tako je spremljati take tekme kar malo frustrirajoče, saj sicer v skupini poteka napet boj za napredovanje v polfinale, mi pa smo tista ekipa, proti kateri je zmaga praktično zagotovljena. Upam, da bomo vsaj na koncu uspeli izsiliti častno zmago.

O samih tekmah in njihovem poteku tako ni veliko za napisati, saj je šlo za tekme, kjer je bilo od prvega sodnikovega žvižga jasno, kdo bo na koncu zmagal. Obe tekmi smo sicer začeli dobro in v uvodnih minutah povedli za 5 oziroma 4 točke. Proti Bosni smo uspeli držati priključek do konca prve četrtine, tudi ob polčasu še nismo zaostajali preveč, glavna razlika pa se je naredila v tretji četrtini. Nemci so tekmo odločili v drugi četrtini, ki so jo dobili za skoraj 30 točk.

Pozitivna stran obeh tekem je, da so priložnost, nadejano in nenadejano, dobili nekateri mlajši. Proti reprezentanci Bosne smo poleg vseh manjkov dokaj hitro zaradi poškodbe izgubili (ponovno) Kostjo Srneca, ki ga je zelo lepo nadomestil mladi Ciril Gorenc. Slednji se je izkazal s svojo igro v obrambi in napadu in dal vedeti, da bo odslej konkurenca med nosilci na zunanjih položajih še večja. Gre tudi za edinega našega reprezentanta, ki si kruh služi v tujini, zato bodite lovci na slovenske talente v blažji stopnji pripravljenosti, v kolikor se Ciril odloči vrniti v rodno deželo na sončni strani alp.

Na tekmi proti Nemcem sta ponovno dobila več minutaže Joc Brezovar ter Milan Podobnik, oba sta sicer resno poprijela vajeti v svoje roke že na pomembni tekmi proti Estoniji, Podobnik tudi proti Hrvatom in tudi zadnju me veseli, da smo ju uspešno vključili v jedro ekipe, ki skupaj igra že več sezon.

Kakorkoli, čakata nas še tekmi proti Italiji in Belgiji, dvema reprezentancama, ki se srdito borita za dve mesti, ki vodita v polfinale.

Lep pozdrav

Po pričakovanem porazu proti Italiji (60187) je slovenska reprezentanca za slovo od evropskega prvenstva le dočakala prvo zmago v drugem delu proti Belgiji (60190). Za nas je bila to res zgolj tolažilna zmaga, Belgijci pa bodo poraz objokovali precej bolj, saj so s tem zapravili zgodovinsko priložnost za uvrstitev v polfinale in sploh prvo medaljo na velikih tekmovanjih v zgodovini te BB nacije. Ob naši zmagi je tako nekaj grenkega priokusa. Če lahko uspe Belgiji, lahko nekoč, upam da nekoč kmalu, tudi nam. Tako pa smo pomagali velikim. A zmagi ne gre gledati v zobe.

Tekmo smo pričeli s postavo Simčič, Srnec, Kadivec, Kološa in Verh. Ker so imeli Belgijci znatno prednost v entuziazmu, smo bili ponovno prisiljeni v napoved, česar se je ustrašil tudi Belgijski selektor in postavo, kljub temu, da je pripravljenost narekovala drugače, priredil igri pod koš. V belgijski prvi peterki tako ni bilo niti enega igralca, ki bi bil starejši od 28 let, pri nas, po drugi strani, niti enega, ki bi bil mlajši od 28 let. Če je po prvi četrtini, in tudi po polčasu, še nekako kazalo, da bodo belgijski mladeniči kos našim "veteranom", se je kasneje izkazalo, da tekme na tem nivoju dobivajo izkušnje in da je talent potrebno še obrusiti.

V drugem polčasu smo tako stopili prestavo višje v napadu in v obrambi. V napadu je blestel predvsem Kostja Srnec, dobro ga je nadomeščal tudi Kristijan Jelinčič, ki je bil v tej sezoni nekoliko na stranskem tiru. Do konca tretje četrtine smo si priigrali prednost 14 točk, v zadnjih 12 minutah je prednost narastla celo na več kot 20, le na koncu smo Belgijcem dali nekoliko dihati. Po tekmi je bilo med igralci nasprotne ekipe kar nekaj solza, naši so jih seveda prijateljsko tolažili in jim želeli vse najboljše v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo - tudi takega uspeha bi bili mi v prihodnje zelo veseli.

Sezona je za nas končana z identičnim izkupičkom kot na prejšnjem EP. Seveda se razlika skriva v detajlih. Prejšnjič smo bili z eno doseženo zmago celo nekoliko razočarani, lahko bi dosegli dve, v sanjskem scenariju celo tri, in upali na uvrstitev na SP, no v kvalifikacije. Tokrat je bilo jasno, da bomo v skupini kanonfuter, saj so imeli prav vsi tekmeci odličen entuziazem, mi pa smo bili na nuli. Realen scenarij je bil, da bomo drugi del končali brez zmage. Po eni strani smo z izkupičkom, in seveda že s samo uvrstitvijo v drugi del, lahko zadovoljni. Po drugi strani si moramo seveda želeti več. Vsekakor upam, da naslednjič preskočimo nadležno oviro prvega kroga, ter se hkrati v drugem delu pomerimo z nasprotniki kot enakovreden tekmec. Z enakim entuziazmom in naj odloči samo kvaliteta. Tokrat enostavno nismo imeli te sreče, stvari so bile poenostavljene do situacije "vzemi ali pusti". Vlogo kanonfutra v drugem delu, se razume. Vzeli smo, in na koncu tudi malo premešali štrene, ampak ob enakem entuziazmu verjamem, da bi bili konkurenčni še marsikomu. Za dosego tega, pa je treba nekaj sreče.

Kvaliteta našega moštva je sedaj počasi blizu vrhuncu. Ravno v zaključku sezone so nekateri mlajši visoki igralci, predvsem Velimir Kerković ter Alfred Podbrežnik dočakali nekaj pomembnih preskokov, kar efektivno pomeni, da so sedaj v vseh segmentih naši najboljši igralci pod košem. Seveda, kot smo videli nekaj štejejo tudi izkušnje, še več pa finese, ki jih še lahko izpopolnimo. A to ne spremeni dejstva, da smo blizu našega trenutnega platoja. Na dol ne bo šlo še lep čas. Na gor pa, iskreno, tudi ne prav zelo veliko. Menim pa, da smo s trenutno kvaliteto blizu tistemu višjemu razredu, reprezentancam kot so Bosna, Nemčija in podobnim, ki lahko trenutno mešajo štrene prav pri vrhu, nimajo pa tako velikega bazena igralcev kot resnične velesile - tega nivoja z manj kot 200 managerji ne moremo doseči. Neumni tolažilni turnir v naslednji sezoni bo že nakazal, kje smo.

Za konec še en velik hvala vsem lastnikom za odlično opravljeno delo pri vzdrževanju forme.