BuzzerBeater Forums

Ocene igralcev

Velimir Kerković - včeraj so vsi igralci odigrali solidno, a Velimir ostaja največji dolžnik. Dosegel je celo najmanj točk med vsemi dvanajstimi igralci, čeprav je začel v prvi peterki. Tudi iranski napadi so večinoma potekali prek njihovega centra, ki je Kerkoviča (in Lovretiča) razmeroma dobro prebijal, prav tako so bili vsi naši visoki igralci nadskakani s strani iranskih. Rešuje ga veliko število asistenc. Ocena 7.

Karel Mandel - Zelo dobra predstava, edino v skoku je bil poražen. Karel bo v prihodnjih sezonah eden od stebrov naše igre pod košem, in zelo me veseli, da se pri novem lastniku dalje razvija, hkrati pa tudi drži dobro formo. Ocena 8.

Miha Kordyš - Predstava za v učbenike, blestel je v napadu, blestel je v obrambi, podajal, blokiral... Težko mu karkoli očitam, je bila pa tekma premalo izenačena, da bi si zaslužil čisto 10-ko. Torej 9+, in naziv igralca tekme.

Ciril Gorenc - Tudi on zelo zelo dobro, morda za odtenek manj opazno kot Kordyš, zato 9, čeprav bi si mogoče zaslužil še tisti plusek.

Samir Markić - na poziciji organizatorja igre je bil nekoliko bolj odmaknjen od zaključkov napadov, a žal sem ga tokrat moral "žrtvovati" na poziciji, ki ni ravno njegova primarna. Vseeno, odigral je zelo solidno, ocena 8.

Zvonimir Lovretič - Zanesljiv, kot vedno v zadnjih sezonah. Morda bi si mesto v prvi peterki zaslužil bolj kot Kerković, a vseeno ni na čisti devetici, kar je na koncu pretehtalo v korist Velimirja. Glede na to, da je kljub temu dobil zajetno minutažo, ni bilo hude razlike. Ocena 8-.

Andi Ačkun - Edini od visokih igralcev, ki si res zasluži pohvale za prispevek v skoku, tudi sicer je bil zelo koristen. Ocena 8+.

Joc Brezovar - po zadnji slabši predstavi se je tokrat ponovno izkazal. Upam, da s svojimi skilli zdrži še do konca sezone, saj ga bomo v končnici krvavo potrebovali. Ocena 8+.

Jovica Fugina - tudi on je močno popravil vtis v primerjavi z zadnjo tekmo, ki jo je odigral. Aktiven v napadu, nekaj manjših težav je imel v obrambi, a vseeno zelo dobro odigrano. Ocena 8.

Leon Drenšek - Nekoliko manj aktiven, tudi zanj velja, da je bil na pozicijo OI potisnjen nekoliko na silo, kar se je poznalo. Ocena 7.

Bartol Bobek - V petih minutah je zbral šest točk ob 100% metu, ter tri skoke. Ni slabo. Ocena 7+.

Aleksander Ribnikar - Tudi on je ob skromni minutaži šestih minut uspel pustiti znaten pečat. Prav tako ocena 7+.

Na zadnji tekmi rednega dela tolažilnega turnirja smo brez težav premagali reprezentanco Maroka (68922).

Pred tekmo je bilo jasno, da nas bodo "Atlaški levi" napadli z vso močjo, saj je bila to zanje zadnja tekma v sezoni s tekmovalnim pridihom. Vseeno pa je bila razlika v kvaliteti občutno na naši strani, in domačinom ni pomagala niti glasna podpora s tribun.

Tekmo smo začeli v postavi Gorenc, Fugina, Kordyš, Lovretič, Podbrežnik.

1. četrtina 16-8

Za razliko od večine letošnjih tekem, ko se je v prvi četrtini zadevalo vse možno, je bil tokrat na uvodu fokus na obrambi. Hitro smo prevzeli pobudo, a znatnejše prednosti še nismo ustvarili.

2. četrtina 25-11

Četrtina, kjer smo tekmo efektivno dobili, pritisnili smo v napadu, ohranili smo fokus v obrambi. Med našimi igralci so bili meti dokaj enakomerno porazdeljeni, in ni bilo nekoga, ki bi znatno izstopal. Malo pred iztekom polčasa je Miha Koryš zadel za prednost dvajsetih točk, in ko je ob zvoku sirene semafor kazal 41-19, je bilo jasno, da Maročani ne bodo zmogli pripraviti preobrata.

3. četrtina 25-20

Nadaljevali smo z zmernim višanjem prednosti, a poznalo se je, da domači igrajo na vso moč, kar se je vseeno odrazilo v dokaj enakovredni četrtini. V napadu je šlo, se je pa odprlo tudi Maročanom, zato nismo uspeli napraviti višje razlike.

4. četrtina 35-23

Ponovno priložnost za menjave in rezervi, ki so odlično opravili svoje naloge, ter še dodatno povišali prednost. Na koncu smo zmagali za 39 točk razlike, kar je nekako v pričakovanem okviru.

Naš izkupiček sedmih zmag in poraza nas uvršča na 10. mesto razpredelnice. Prvi nasprotnik bo reprezentanca Danske. Danci so reprezentanca, ki sodi v spodnji srednji razred evropskih reprezentanc, takšnih, ki ponavadi ne morejo upati na preboj v drugi del evropskega prvenstva. Vseeno pa so v zadnjih sezonah uspeli napraviti izrazit preskok, in nikakor niso nasprotnik, ki bi ga lahko odpravili brez truda. Pričakovati je, da bodo proti nam igrali na vso moč, kar zna biti seveda neugodno. Zato še enkrat prosim vse lastnike reprezentantov, da svojim igralcem v tem tednu priskrbite vse mogoče tretmaje, ki bodo pozitivno vplivali na pripravljenost.

Ker na naslednjih volitvah ne bom več kandidiral za mesto selektorja, je zdaj vsaka tekma lahko zadnja (tekmovalna), zato se bomo seveda vedno znova dobro pripravili na vsakega nasprotnika. Na tem mestu bi rad še enkrat spodbudil vse, ki jih to zanima, da se prijavite na volitvah. Mislim, da so pred reprezentanco lepi časi, kot sem že omenil, imamo generacijo 22-26 letnikov, ki resnično obeta in dobro bi bilo, da bi novi selektor začel z delom čimprej, saj so za selektorsko delo potrebne tudi izkušnje, ki jih na klubski ravni ne moreš dobiti. Seveda pa tudi sicer kakšne večje luknje ne bo, v vsaki generaciji imamo par odličnih igralcev, zato mislim, da bomo konkurenčni ves čas.

Lep pozdrav

Ocene igralcev

Alfred Podbrežnik - Zelo vzpodbudna predstava, razpoložen v napadu in v skoku, prav tako v obrambi. V oči morda nekoliko bodeta dve izgubljeni žogi. Ocena 8+.

Zvonimir Lovretič - Solidno, morda sem od njega pričakoval nekoliko več, predvsem si je privoščil preveč osebnih napak, večina je vodila v izvajanje prostih metov, prek katerih so Maročani dali kar tretjino svojih točk. Ocena 8-.

Miha Kordyš - Odličen v napadu, v obrambi, v skoku. Nekaj lepotnih napak mu je seveda moč očitati. Ocena 9-.

Jovica Fugina - Na poziciji SG, kjer je, zanimivo, GE ocenil, da bo met naših zelo slab, se je znajdel več kot solidno, prav tako je odlično zaustavil nasprotnega branilca. Ocena 8+.

Ciril Gorenc - Tokrat je odigral kot organizator igre, in se je odlično znašel, očitati mu ne morem prav nič. Bil je pod pritiskom maroškega organiziranega napada in je odlično zaustavil njihovega najboljšega strelca. Ocena 9, in naziv igralca tekme

Velimir Kerković - Naš najboljši strelec, in to s klopi. Prav tako naš najboljši podajalec. Odlična predstava, edino privoščil si je nekaj nepotrebnih osebnih napak. Ocena 9-.

Andi Ačkun -V primerjavi z ostalimi nekoliko bolj bleda predstava. Ocena 7.

Joc Brezovar - Zelo dobro, brez pripomb. Ocena 8+.

Samir Markić - Nekoliko bolj bledo, ni bil v ospredju, čeprav mu v resnici ni moč veliko očitati. Ocena 7+.

Aleksander Ribnikar - Zelo vzpodbudna predstava igralca, ki ni ravno v naših prvih vrstah. Ocena 8+.

Tibor Kološa - Morda njegova zadnja tekma za reprezentanco. A počakajmo še malo. Na tej tekmi ni ravno pustil znatnega vtisa, teh par minut je bilo premalo. Ocena 6+.

Antonij Purgstaler - V petih minutah je lepo oplemenitil svojo statistiko. Ocena 7+.

Prvi krog končnice je minil dokaj mirno. Reprezentanca Danske nam ni nudila pretiranega odpora, in že kmalu po začetku tekme je bilo jasno, da bomo zabeležili zanesljivo zmago (69199).

Pred tekmo sem bil skoraj prepričan, da nas bodo Danci napadli z vsemi močmi, za njih bi bil namreč skalp naše reprezentance velik uspeh, hkrati pa je bila uvrstitev v drugi krog končnice verjetno največ, kar je bilo za njih mogoče. Ob dobri taktični pripravi bi nas gostje v tem primeru vsekakor lahko presenetili, a na našo srečo so se odločili, da se predajo praktično v naprej. Naša pripravljenost je bila nekoliko šibka na zunanjih položajih in menim, da smo bili ranljivi, a v končni fazi so šli vsi spleti okoliščin tokrat v našo korist.

V tekmo smo krenili v postavi Gorenc, Markić, Purgstaler, Lovretič, Podbrežnik

1. četrtina 22-12

Že po razkritju taktičnih odločitev je bilo jasno, da na tekmi ne bo hudih težav, in že v prvi četrtini smo uspeli prevladati na igrišču. Danci so sicer povedli s trojko Christiana Bøgilda , ki je bil ob taktiki org. napada njihovo glavno orožje v napadu. A kasneje smo hitro postavili stvari na svoje mesto, Danci so bili blizu do rezultata 10-10, nakar smo do konca četrtine naredili niz 12-2 in si tako priigrali dokaj varno prednost.

2. četrtina 29-5

Z odlično igro v obrambi smo popolnoma zagospodarili na parketu, in že po nekaj minutah je bilo jasno, da so Danci za par razredov slabši nasprotnik. Po devetih minutah druge četrtine je bil rezultat 21-1 za nas, kasneje so Danci le uspeli iztisniti dva koša, da vse skupaj ni izpadlo še slabše z njihove strani, a v končni fazi je bila ta četrtina seveda naša najboljša, in nam je prinesla dokončno zmago.

3. četrtina 31-18

Zavzetost naših je nekoliko padla, a prednost je naraščala še naprej, po petih minutah je Zvonimir Lovretič povišal na prednost štiridesetih točk (67-27), še pet minut kasneje pa nas je Samir Markić tesno približal petdesetici (82-33). Danci so se vseeno pobrigali za to, da ne bo doživijo katastrofe, in prednost je nato praktično do konca tekme vztrajala okoli štiridesetice.

4. četrtina 20-30

Naše rezerve tokrat niso bile pretirano zagrete, prednost je kopnela, a za to nikomur ni bilo posebej mar. Tekmo smo brez pretresov pripeljali do konca, se izognili tudi poškodbam, tako da lahko z optimizmom zremo naprej.

Prihodnji teden nas čaka precej težja naloga. Gostujemo pri reprezentanci Litve, ki smo jo letos že premagali na uvodni domači tekmi. Tokrat bo še precej težje saj igramo v gosteh. Dovolj povedno je dejstvo, da je na prav vseh šestnajstih tekmah v prvem krogu končnice zmagalo domače moštvo.

Za gostiteljstvo prihodnjega EP-ja zaenkrat najbolje kaže reprezentancam Bosne, Rusije in Bolgarije. Iz druge vrste jih izzivamo Turčija, Srbija in Slovenija, še nekoliko manj možnosti pa pripisujem Portugalski, Latviji in Romuniji. Štrene mešajo Francija, Belgija, Finska in Litva, ki prvenstva sicer ne morejo gostiti, a so morda vseeno glavni favoriti (vsaj Francija, Belgija in Litva) za končno zmago na turnirju. Žive so še tri ameriške reprezentance, Brazilija in Mehika, ki se bosta pomerili med seboj, ter Kolumbija.

Vsekakor vabljeni na spremljanje obračuna proti Litvi, upam tudi na vrhunsko pripravljenost naših igralcev

Ocene igralcev:

Alfred Podbrežnik: Kompaktna predstava v obrambi, kjer je odlično zaustavil in nadskakal danske centre, prav tako je svoje prispeval v napadu. Ocena 9-.

Zvonimir Lovretič: Tudi on zelo dobro, morda nekoliko manj skakalno razpoložen kot ponavadi, je pa zato odločno opravil svoje v napadu, v obrambi tudi, kolikor je sploh pustil nasprotnika do metov. Ocena 8+.

Antonij Purgstaler: Iz pozicije krila je zbral ogromno skokov, odlično je tudi zaustavil Ager Pedersena, ki je eden boljših danskih igralcev. Tudi v napadu je bil soliden. Ocena 8.

Samir Markić: Na začetku se je lovil, nato pa mu je tudi v napadu steklo in do konca je za silo popravil svojo statistiko meta. V obrambi je bil najbolj obremenjen, in je uspel obdržati nasprotnika pri dokaj slabem metu, radodaren tudi s podajami. Ocena 8+.

Ciril Gorenc: Prvega danskega organizatorja igre, Pera Thordala, je pustil pri metu 0-8, nato ga (verjamem da nenamerno) poškodoval, in tudi menjavi Thaisu Conradu ni pustil veliko točk, čeprav se je trudil. Zelo suveren tudi v napadu, prav tako je pobral nekaj pomembnih napadalnih skokov, zato vsekakor predstava za v učbenike. Ocena 9+ in naziv igralca tekme.

Karel Mandel: Sicer je dosegel nekaj točk in navdušil gledalce z nekaj potezami, a za taktične in obrambne sladokusce je bila njegova predstava zelo slaba. Napake, ni se boril za žoge, ni dajal dodane vrednosti na igrišču. Ocena 6+.

Andi Ačkun: Boljše kot Mandel in ostali rezervisti, a vseeno ne ravno izstopajoče. Ocena 7+.

Joc Brezovar: Nevem, če ga je kdo na tej tekmi sploh videl, čeprav je odigral 20 minut. Ocena 6-.

Jovica Fugina: Solidno, potrudil se je, je bil pa nekoliko kislega obraza, ko sem ga pet minut do tekme prestavil iz prve postave med menjave. Ocena 7.

Diego Mumelj: Ob težavah z zunanjimi igralci si je prislužil vpoklic in solidno opravil svojo nalogo. Ocena 7-.

Franc Šolinc in Velimir Kerković sta ostala pri oceni 6.

Sezono smo začeli in končali s tekmo proti Litvi. Žal začetek srečen, konec manj srečen, a tako pač je. Litvanci so unovčili prednost domačega terena in nas premagali 96-90 (69247).

Mislim, da je bila jeziček na tehtnici tokrat pripravljenost naših, žal ponovno nismo mogli računati na nekatere najboljše, kar se nam je zgodilo že na več ključnih tekmah v zadnjih sezonah. Naša ekipa je nekoliko manj homogena, kot je bila nekoč, in uspeh večinoma temelji na tistih nekaj igralcih, ki res lahko delajo razliko. Preostali igralci so sicer lahko podporni igralci, a proti kakovostnim ekipam od njih ne moremo pričakovati presežka, kar se je včeraj še enkrat potrdilo.

V tekmo smo vstopili v postavi Šolinc, Gregorčič, Purgstaler, Mandel, Lovretič.

1. četrtina 17-23

Po uvodnem tipanju, so domači prvič resneje povedli s košem Augustasa "Dražena" Petroviciusa, ki je zadel za 13-8. Hitro smo odgovorili z dvema košema, a nato so Litvanci ponovno prevzeli pobudo, in nas ustavili v napadu, sami pa dobro zadevali. Tri minute do konca je semafor kazal 21-12 za Litvo. Do konca smo se nato zbrali, in s košem Alfreda Podbrežnika postavili končni rezultat četrtine.

2. četrtina 15-30

Litovci so pričeli na krilih domačih navijačev hitro bežati. Adas Dabulskis je zadel za 31-19, a domači se niso ustavili tam in že pet minut kasneje je bilo 44-25. Pomembna prosta meta je zadel Podbrežnik, in tako prekinil naš strelski mrk, nato je zadel še Karel Mandel, in kazalo je, da bomo nekoliko omilili hud zaostanek. A z odličnim finišem so Litovci povedli na novo najvišjo prednost, 53-31, Franc Šolinc pa je z zadetim prostim metom v izdihljajih polčasa zadeve le malenkost izboljšal.

3. četrtina 22-20

Po nekaj ostrih besedah v slačilnici, smo se nekoliko zbrali, a v tretji četrtini so domači spretno ohranjali prednost, ter jo celo nekoliko višali, predvsem z nekaj srečnimi koši. Darius Deimantas je vmes zadel celo trojko za 67-40, in tedaj so zadeve že izgledale izgubljene, sploh ko je par sekund kasneje po naši napaki na 69-40 povišal Stanislav Sdobnikov . Sledilo je pet točk Mihe Kordyša, zabijanje Franca Šolinca, trojka Kordyša, pa nato še dve njegovi podaji, in po treh četrtinah smo imeli vsaj še nekaj upanja. Rezultat je bil 73-54.

4. četrtina 36-23

Tokrat smo le začeli borbeno, in že po dveh minutah je Mandel zadel trojko za 75-65. Ko je še dve minuti kasneje Zvonimir Lovretič zadel za 77-71, se je v spomin prikradla tekma proti Izraelu lansko leto, ko smo uspeli nadoknaditi podobno velik zaostanek. Litovci so sicer odgovorili s trojko, a naši so v napadu ponovno zadevali, in minuto do konca je bilo 88-84. Litovci so zadeli prosta meta, Šolinc pa je zadel trojko za 90-87. Ponovno so domači zadeli prosta meta, nas pa je s trojko na dve točki zaostanka ponovno približal Šolinc. Do konca je bilo še 19 sekund, naš trener se je odločil za nadaljevanje taktike osebnih napak, kar nevem, če je bila najboljša rešitev, morda bi lahko vsaj poskusili s presingom. A ponovno so Litvanci zadeli prosta, mi smo zgrešili dve trojki, in tekme nam tokrat ni uspelo obrniti.

Vseeno, solidna predstava, vedelo se je, da bomo na gostovanju pri eni najmočnejših evropskih reprezentanc potrebovali tudi poljub sreče. Na preostalih tekmah je bilo sicer kar nekaj presenečenj, izpadle so vse tri favorizirane evropske ekipe. Bolgarija je izgubila proti Turčiji, Bosna proti Romuniji, Rusija pa proti Kolumbiji. V najboljšem položaju za gostiteljstvo EP-ja so tako Turki, edini preostali konkurenti pa so Romuni. Če bi včeraj mi zmagali, bi bili tudi mi v bistveno boljšem položaju, kot smo bili pred tekmami osmine finala, a žal nam ni uspelo. Četrtfinalni pari so sicer Francija-Finska, Kolumbija-Turčija, Belgija-Litva in Mehika-Romunija.

Ocene:

Zvonimir Lovretič: V napadu ni bil izpostavljen, je bil pa zelo zanesljiv. Tudi v obrambi in v skoku je dobro opravil svoje delo, opazno je sicer, da se na poziciji centra tokrat tekma ni odločala. Ocena 8+.

Karel Mandel: Solidno, morda sem ob zunanji taktiki od njega pričakoval še nekoliko boljši procent meta. Po drugi strani pa je dobro opravil svoje v obrambi. V prihodnjih sezonah bo naša igra nedvomno temeljila tudi na njem. Ocena 8-.

Antonij Purgstaler: V napadu je opravil svoje v okviru pričakovanj, vsaj kar se meta tiče. Tudi v obrambi. V oči bode kar šest (6!) izgubljenih žog, nedvomno precej preveč. Ocena 7.

Rudi Gregorčič: Žal sem mu zaupal pretežko nalogo. Rudi je sicer soliden igralec, a naša igra ne bi smela temeljiti na njem, pa je. Namesto njega bi moral začeti Kordyš, kar bi sicer pomenilo drugačno taktiko, ki bi se tepla z nekaterimi drugimi igralci v prvi postavi. Žal, tokrat res nismo mogli sestaviti ekipe, ki bi lahko odigrala na vrhunskem nivoju. Rudi se ni znašel, metal je slabo, zadel ni nobene trojke, izgubil je 5 žog, v obrambi je bil slab. Njegova včerajšnja predstava si ne zasluži pozitivne ocene, torej 5.

Franc Šolinc: Zrelo, bolje od pričakovanj. Zadel je precej pomembnih metov, razigraval je soigralce, morda bi lahko opravil nekoliko boljše v obrambi. Ocena 9-, in naziv igralca tekme.

Alfred Podbrežnik: Zelo neopazen, dolgo sem kolebal med njim in Lovretičem v prvi postavi, a na koncu se je izkazalo, da si je Lovretič bolj zaslužil višjo minutažo. V obrambi je Alfred sicer opravil solidno delo, pa še tega ni bilo veliko, to je pa to. Ocena 6+.

Andi Ačkun: Tudi on v beležnicah litovskih skavtov ni ravno pogosto omenjan. Povprečno, ocena 7-.

Joc Brezovar: Ko je bil na parketu, smo imeli svoje minute (+/- +10), sicer je sam zbral samo 2 točki in 2 podaji, a očitno je počel nekaj prav. Kasneje so ga poškodovali, morda je bilo tudi to odločilno. Ocena 8-.

Miha Kordyš: Kot sem že napisal, žal mi je, da ga, kljub "zgolj" dobri osmici, nisem uvrstil v prvo postavo. V napadu je imel svojih pet minut, ko nas je rešil iz brezna, in za 11 minut igre je njegova statistika zelo dobra. Ocena 8+.

Ciril Gorenc: Tudi on je svoje opravil zadovoljivo. Še en, ki bi verjetno ob boljši pripravljenosti, lahko preobrnil rezultat v našo korist. Žal... Ocena 8.

Samir Markić in Diego Mumelj nista dobila priložnosti za igranje. Vsaj v primeru Markića lahko tudi rečem: Žal...

Še to:

Za nas je sezona, vsaj kar se tekmovalnega vidika tiče, končana. Zmanjkalo je nekaj sreče pri nasprotnikih, dobiti tako močno ekipo v gosteh že v drugem krogu končnice je seveda zelo neugodno. Kot sem že dejal, žal smo imeli premalo res lahkih tekem, ki bi nam omogočile višanje koš razlike, a po drugi strani smo lahko zadovoljni z dobrimi predstavami na obeh tekmah proti Litvi, pa z zmago proti močnim Čehom v gosteh,... Skratka, prikazali smo solidne igre, za katere bi si moda zaslužili priti še kakšno stopničko dalje v končnici turnirja.


Mislim, da bodo trenutni 33-letniki, zelo močna generacija, dobili priložnost še v naslednji sezoni. Vsaj Gorenc in Kordyš, pa tudi Pisanski, Krstić in Ačkun bi lahko prišli prav. Seveda bo o tem odločil novi selektor. Nedvomno so se poslovili Tibor Kološa, Joc Brezovar in Velimir Kerkovič.

Kološin "pogreb" sem že opravil, letos je še nekoliko oplemenitil statistiko, in zbral 127 nastopov (8. mesto), 1478 točk (8. mesto ) in 1007 skokov (4. mesto). Izjemen igralec.

Joc Brezovar je včeraj zabeležil točno stoti nastop za reprezentanco, vsekakor je bil eden najbolj vsestranskih in zanesljivih igralcev v naši ekipi. Na koncu smo uspeli izdelati nekaj višjeoktanskih igralcev, ki so ga deloma izrinili iz prve peterke, a s svojo odlično pripravljenostjo je tam vztrajal vse do konca letošnje sezone. Za to gre seveda zahvala Lenart Sunsom (manager matjaz82).

Velimir Kerković včeraj ni igral, zato je ostal pri nehvaležnih 99 nastopih za NT. Dolgo časa je bil naš najboljši center, brez resne hibe, čeprav so moderni centri zdaj še bolj vsestranski in oh in sploh. V veliki, praktično 100%, meri gre zahvala za njegov razvoj New York Titansom (manager Eli, ki so zanj žrtvovali vse, nato pa ga dalje prodali za smešnih 2000$. BB trg je včasih res neusmiljen, sploh ker ga je naslednji lastnik potem prodal za 530k. Vseeno, verjamem, da cena tu ni toliko pomembna, kot zadovoljstvo ob treniranju takšnega igralca in Velimir je zagotovo postavljal nove mejnike za naše visoke košarkarje.

V zaključku sezone bom dal priložnost mlajšim, večinoma tistim, ki so trenutno v ekipi, čeprav nekaterim manjka še kar nekaj do NT nivoja. Odvisno od kakovosti nasprotnika bom potem tudi prilagajal kader, zagotovo pa bom dajal priložnost predvsem tistim, za katere mislim, da NT v bližnji ali pa manj bližnji prihodnosti najbolj računa.

Lep pozdrav

Pred koncem sezone sem pripravil še pregled vseh štirinajstih sezon, v katerih sem bil selektor slovenske reprezentance. Nekatere so bile bolj uspešne, druge manj, kar seveda ni nič presenetljivega, vsekakor pa moram reči, da je selektorsko delo, vsaj meni, eden bolj zanimivih delov BB-ja. Bilo je nekaj težkih porazov, ko se je kar težko naslednji dan ponovno loginati v BB, ter napisati poročilo, a ob zavedanju, da je po sladki zmagi slednje toliko lažje, sem uspel poročila objavljati razmeroma redno, tudi kadar nam ni šlo.

Za začetek nekaj suhoparne statistike:

Če sem prav preštel, je v teh štirinajstih sezonah za reprezentanco vsaj eno tekmo odigralo 76 igralcev. Ko sem preveril imena igralcev, bi za 36 (plus/minus...) reprezentantov lahko rekel, da so bili redni reprezentanti, ki so imeli v NT tudi pomembno vlogo. 16 igralcev je igralo postranske vloge, 13 igralcev pa je reprezentanco samo malo povohalo in jim ni uspel resnejši preboj. Potem je tu še 11 mlajših igralcev, ki so debitirali pred kratkim, in za katere bo šele čas povedal, v katero kategorijo se bodo uvrstili.

Analiza nasprotnikov kaže, da smo se pomerili s 73 različnimi ekipami (od 98), od tega z vsemi 47 evropskimi. Največ tekem, 8, smo odigrali z Belgijo in Dansko, a z Belgijci smo odigrali kar 6 resnih tekem, z Danci pa 6 prijateljskih. Po 5 resnih tekem smo odigrali še proti Madžarom in Čehom, po štiri pa proti Litvi, Hrvaški, Srbji, Nemčiji, Izraelu in Walesu. Od evropskih reprezentanc nismo prav nobene tekme s tekmovalnim pridihom igrali proti Portugalski in Cipru, smo pa proti tema dvema moštvoma odigrali po eno prijateljsko tekmo.

Niti ene zmage nismo dosegli proti Franciji (5 tekem), Bosni (4 tekme), ter Poljski in Bolgariji (2 tekmi). Od ekip na našem nivoju, s katerimi smo odigrali vsaj dve tekmi, pa nismo izgubili proti Ukrajini (3 tekme), Turčiji, Angliji, Romuniji in Estoniji (2 tekmi).

Proti velesilam smo imeli sledeč izkupiček:

Francija 0-5
Italija 1-2
Litva 2-2
Nemčija 1-4
Izrael 1-3
Španija 1-3
Poljska 0-2

Kot največja rivalstva bi izpostavil Belgijo (na resnih tekmah 2-4), ki je bila, roko na srce, vedno korak pred nami, a ko smo jim zagrenili življenje, smo jim ga zagrenili konkretno. Potem Srbijo (1-3), katera nam je v sezoni 55 zadala morda kar največji udarec v mojem obdobju, ter seveda sosedo Hrvaško (2-2), s katero smo si udarce zadajali dokaj enakomerno. Tudi proti Madžarom (3-2) smo odigrali kar nekaj pomembnih tekem in bili malenkost uspešnejši.

Sledi kratek povzetek sezon:

Sezona 47

To so bili še časi popolnoma drugačnega moštva, kot sem ga vodil večino kasnejših sezon (in časi precej drugačnega BB-ja). Večina tedanjih nosilcev reprezentance se je upokojila, novih dobrih igralcev pa ni bilo na vidiku. Svojo zadnjo sezono je odigral Dejan Jakovac, ki je bil vrhunski igralec, a je v 33. letu že začel izgubljati na kvaliteti (tedaj so igralci držali skille samo do 32. leta, kar se je kasneje podaljšalo za eno sezono). Mislim da po Jakovcu ni bilo nobenega vrhunskega slovenskega igralca tja nekje do Marka Petra, ki je bil tisto sezono star 26 let in je na uvodni tekmi evropskega prvenstva proti Albaniji tudi debitiral za NT, kakor tudi Edvard Kadivec, ki je bil še BB leto mlajši.

Na EP smo igrali solidno, v skladu s kvaliteto, kar pa ni vodilo do presežkov. Za začetek smo premagali Albanijo in Škotsko, nato dobili tudi težjo tekmo proti Romuniji (52098), in nato še proti Azerbejdžanu. Prvih štirih tekem na EP-ju potem kasneje nismo dobili vse do lanske sezone. S peto zmago bi bili morda v igri za napredovanje, z igro na vso moč smo poskusili proti Srbom, a bili nekoliko prekratki (52106). Kasneje seveda nismo bili kos Španiji in Nizozemski, ter končali na 4. mestu. Evropski prvak je postala Italija.

Sezona 48

Še vedno smo se morali zanašati na nekoliko šibkejše igralce, pomembne vloge so igrali Goran Osterman, Žiga Pečevnik, Timotej Mercina in Zmago Murovec, na sceno so počasi prihajali prej omenjena Marko Peter in Edvard Kadivec, pa center Matevž Verh in tudi 25-letni Kostja Srnec. Z izkupičkom 6-2 smo na tolažilnem turnirju brez težav prišli v končnico, tam za začetek premagali Urugvaj, nato pa klonili proti favoriziranim Poljakom (54151), a v splošnem smo bili lahko s sezono kar zadovoljni.


Sezona 49

Sezona, v kateri nam je bilo verjetno najtežje. Ostali smo še brez nekaterih veteranov in zanašali smo se na igralce, stare 25 do 27 let, ki pa še niso bili na nivoju. Za začetek EP smo sicer dosegli dve zmagi proti outsiderjema Malti in Moldaviji, nato izgubili proti Madžarom, v tesni tekmi premagali Avstrijo, kar je bila edina svetla točka tega EP (54614), nato prepričljivo izgubili proti Čehom, ponovno neuspešno napadli Srbe, ter za konec brez kančka upanja izgubili še proti Nemcem. Končali smo šele kot 6. v skupini, tudi sicer eden slabših dosežkov naše NT. Evropski prvaki so postali domačini Poljaki in zmaga domačina je v naslednjih sezonah postala nekakšen standard.

V tej sezoni je sicer debitiral Oliver Simčič in tudi že odigral resno vlogo v NT.


Sezona 50

Naši nosilci so se dobro razvijali in vsako sezono smo bili boljši. Tolažilni turnir smo sicer začeli slabo, po zmagi proti Makedoniji so nas nato premagali Rusi, kasneje pa so nas šokirali še kostaričani (56153), kar je verjetno poraz proti najslabšemu tekmecu v obdobju mojega selektrovanja. No, kasneje smo se pobrali, nanizali 5 zmag, v končnici ponovno premagali Urugvaj, nato pa presenetili še bodoče svetovne prvake Izraelce (56644).

Igrali smo na vso moč, zato kasneje proti Bosni nismo imeli šans, a z zmago smo si zagotovili obstanek v 4. bobnu za prihajajoče EP. To je bilo včasih zaradi razporeda precej boljše kot 5. boben, saj si kot 4. postavljena ekipa najprej igral proti štirim outsiderjem, nato pa se pomeril z boljšimi ekipami, kot 5. postavljena ekipa pa je bilo obratno. Na tej tekmi je Marko Peter dosegel 59 točk, še zdaj aktualen rekord na reprezentančnih tekmah. Na tej tekmi sem tudi spoznal, da je t.i. taktika reverse Patient (s strelcem na poziciji C) preživeta, saj bi bila obramba nasprotnega centra težko bolj "ugodna", pa vseeno Peter ni zadeval ravno vsega. Sezona, kjer smo presegli svojo kvaliteto, kasneje so se zadeve nekako obrnile, in na tolažilnem turnirju nismo delali presežkov, smo bili pa bolj uspešni na EP-jih.


Sezona 51

V skupini EP smo imeli 3 močnejše ekipe, Litvo, Hrvaško in Finsko, ki naj bi se pomerile za napredovanje. Ko so nas, po lažjih zmagah nad outsiderji, v četrtem krogu presenetili še Belorusi, je kazalo na podoben polom, kot pred dvema sezonama. Tudi proti Litvi smo izgubili, in malokdo bi si mislil, da smo sploh še v igri za drugi krog.

A z nekaj sreče nam je uspelo. Najprej smo z nekaj taktične sreče premagali favorizirane Hrvate (57085), na roko pa so nam šli tudi Finci, ki so z igro na vso moč premagali Litvo. Stvar je bila jasna, ČE Hrvati na zadnji tekmi premagajo Litvo, in ČE mi zmagamo Fince več kot za nerealnih 30 točk, gremo celo v drugi del. No, Hrvati so z igro na vso moč za las uspeli (57088), mi pa smo z odlično taktiko premagali Fince za 34 točk (57089), in se tako zelo presenetljivo uvrstili v drugi del, prvič po 10 sezonah.

V drugem delu smo ciljali na zmagi proti Belgiji in Madžarski, a ostalo je zgolj pri zmagi proti Madžarom (57742). Vseeno, v tej sezoni smo ponovno presegli svojo kvaliteto, in tekma proti Fincem še zdaj ostaja ena mojih najljubših tekem. Prvaki so ponovno postali domačini Italijani. To je sicer sezona, v kateri imamo najslabše razmerje zmag in porazov (6-8), kar pa samo priča o tem, da je statistika ena velika laž

Last edited by Deschamps at 05/04/2023 07:55:14