BuzzerBeater Forums

Peti krog je postregel z novim derbijem slovenske reprezentance - v trdem obračunu smo naposled le premagali reprezentanco Ukrajine, ter ohranili možnosti za uvrstitev v drugi del evropskega prvenstva (61900).

Pred tekmo sem imel nekaj sladkih skrbi s sestavo začetne peterke, saj je bilo na odlični pripravljenosti kar 12 igralcev. Slednje je verjetno na koncu odločilno prevesilo tehtnico na našo stran, zato še enkrat pohvala vsem lastnikom!

V tekmo smo vstopili s peterko Simčič, Srnec, Kordyš, Brezovar in Kerkovič. Ob pogledu na taktični odločitvi obeh moštev je bilo hitro jasno, da sva selektorja drug drugega nekoliko presenetila, da bo obračun najverjetneje tesen, a verjel sem, da smo v manjši prednosti mi.

Glede na izenačen potek tekme je težko verjeti, da nismo niti enkrat zaostajali. Povedli smo prek prostega meta Mihe Kordyša, nato pa počasi višali prednost, a vseeno so nam bili Ukrajinci ves čas za petami. Po desetih minutah nam je Tibor Kološa priigral prednost 23-15, do konca četrtine pa se je rezultat spremenil zgolj minimalno in semafor je kazal 25-19.

V drugo četrtino sta obe moštvi vstopili nekoliko zaspano in v napadu ni bilo veliko akcije. Šele po parih minutah so oboji igralci naravnali svoje roke, morda naši nekoliko prej, in po petih minutah nas je Joc Brezovar popeljal na prednost 35-25. Nato so se zganili Ukrajinci, in z nekaj dobrimi akcijami, vštevši neverjetno trojko Renata Dzafarova, prišli nazaj na 35-32. V pomembnem trenutku je nato trojko zadel Oliver Simčič, in kasneje smo ponovno ušli na prednost 9 točk. A v finišu polčasa so Ukrajinci uspeli unovčiti nekaj svojih izkušenj, ter se vrnili na skoraj popolnoma izenačen rezultat. Semafor je po polčasu kazal 47-44 za naše.

Po odmoru so Ukrajinci prišli še točko bližje, eden večjih zvezdnikov v Ukrajinski reprezentanci, Goergiy Kondratenko je postavil rezultat 51-49, a je s pomembno trojko odgovoril Kostja Srnec. Razlika se je nato dolgo gibala v okolici petih točk, tri minute do konca tretje četrtine pa smo le izkoristili malo slabšo serijo nasprotnika, ter s prostima metoma Mirana Podobnika prišli na 67-57. Ponovno so četrtino bolje zaključili Ukrajinci, in pred zadnjimi 12 minutami je bil rezultat 71-65.

Poslednjo četrtino smo spet nekoliko ušli, z zabijanjem Kordyša za 77-65 smo dosegli tudi najvišjo prednost na tekmi. Dolgo smo potem ohranjali prednost približno desetih točk, nakar so Ukrajinci še zadnjič zapretili in ponovno prišli na zaostanek petih točk. Na našo srečo je nato svojo šesto osebno napako storil Kondratenko, Ukrajinci so še enkrat zapravili napad in niso imeli več druge izbire, kot prekinjati naše napade z osebnimi napakami. Roke naših reprezentantov so ostale mirne, in na koncu smo si lahko oddahnili. Prva od treh tekem, kjer praktično ni možnosti poprave, je uspešno mimo.

Na drugih tekmah so Srbi premagali naše naslednje nasprotnike, Gruzijo, Španci Wales, in Belorusi Irce. Od preostalih tekem velja omeniti zmago Bolgarov nad Turki, s čimer so Bolgari sedaj z eno nogo že v drugem delu - premagati morajo samo še skromni Albanijo in Malto. Vsekakor lep uspeh, upoštevajoč dejstvo, da so morali Bolgari premagati izjemno močni reprezentanci Turčije in Nizozemske. Izrael je z zmago nad Hrvati naredil velik korak proti drugemu delu, Romuni pa so presenetili Čehe, in tako zakomplicirali stvari v skupini A, kjer se je Litva že uvrstila v drugi del, za preostalo mesto pa se poleg Čehov borijo predvsem Slovaki, tudi Grki še niso odpisani.

Kot rečeno, v naslednjem krogu nas čaka reprezentanca Gruzije, za konec prvega dela pa še derbi proti Srbiji. Tako Gruzija kot Srbija slovita po odlični pripravljenosti svojih reprezentantov, zato bomo morali še malo vzdržati pri restriktivnem prehranskem režimu, ki nam omogoča tako vrhunsko pripravljenost, kot smo jo dosegli ta teden.

Lep pozdrav

Last edited by Deschamps at 11/15/2021 14:45:00

Z zanesljivo zmago nad Gruzijo slovenska reprezentanca pred zadnjim krogom ostaja živa in pripravljena na boj za napredovanje z reprezentanco Srbije (61904).

Že pred tekmo je bilo jasno, da le-ta najverjetneje ne bo odločala o ničemer, saj bi tudi ob morebitnem porazu potrebovali premagati Srbe. Vseeno pa so bili naši košarkarji lačni zmage, ki bi jim dala potrebno samozavest pred odločilno tekmo.

Obračun z Gruzijo smo pričeli v postavi Gorenc, Srnec, Kordyš, Kološa in Alfred Podbrežnik. Poleg izkušenejših Kološe in Srneca torej trije mladeniči v prvi postavi, vsekakor pa to ni bila milostna odločitev o "nabiranju izkušenj", pač pa so vsi trije zagotovo kaliber za prvo postavo. Gruzijci so nas (pričakovano) napadli z vsemi močmi, a ker so veliko arzenala porabili že na tekmi proti Srbiji, pretiranih skrbi ni bilo. In res, tekmo smo nadzorovali od samega začetka, ekipa s Kavkaza je vodila zgolj 2-0, nato pa smo hitro ušli, in po 6 minutah že vodili z desetimi točkami prednosti. Seveda prednost zaradi višje zavzetosti nasprotnika ni pobezljala v neslutene višave, a vseeno smo se lahko ves čas videli na dokaj varni strani. Pred koncem tretje četrtine so Gruzijci sicer zaostanek stopili na 11 točk razlike, a s hitrim odgovorom v zadnji četrtini smo bili kmalu ponovno na 20+ točkah, kar je prineslo mirno končnico in nekaj psihičnega odmora pred zadnjo tekmo.

Na preostalih tekmah so Ukrajinci le s težavo strli Srbe, ki so prav tako štedili moči za našo tekmo, Španija je razbila Belorusijo, Irci pa so v derbiju dna skupine premagali Wales. Jasno je, da bodo španci osvojili prvo mesto, saj jih čaka samo še skromna reprezentanca Irske. Mi in Srbi se bomo pomerili za drugo mesto, Ukrajinci pa so kljub današnji zmagi in verjetnemu končnemu izkupičku 5-2 obsojeni na 4. mesto v skupini.

Včeraj je bilo tudi nekaj drugih zanimivih rezultatov. V skupini A je Litva potrdila prvo mesto v skupini z izjemno prepričljivo zmago nad Slovaki, drugi bodo najverjetneje Čehi. Portugalci so v skupini C presenetljivo odbili napad Hrvatov z vso močjo, ter se bodo v zadnjem krogu za drugo mesto pomerili s svetovnimi prvaki Izraelci. Prvi so že Francozi. Skupina D je ponudila derbi za drugo mesto med Anglijo in Bosno, po podaljšku so bili boljši Angleži. V skupini E je bolj ali manj jasno, da bodo prvi Poljaki, drugi pa Bolgari, v skupini F pa se bosta za preostalo vozovnico v drugi del tekmovanja pomerili Belgija in Madžarska, tam so že Italijani.

Sestava skupin drugega dela je ob vsem povedanem že precej jasna:

Skupina G: Litva, Srbija/Slovenija, Francija, Anglija, Poljska, Belgija/Madžarska
Skupina H: Češka, Španija, Izrael/Portugalska, Nemčija, Bolgarija, Italija

Naše misli morajo zaenkrat ostati osredotočene na tekmo s Srbijo, ki bo predstavljala tanko mejo med uspehom in neuspehom. Po doslej prikazanem si reprezentanca Srbije vsekakor zasluži napredovanje v drugi krog, premagali so Španijo, nato pa se kar trikrat pomerili z ekipo, ki je, ob polnem entuziazmu, proti njim igrala z vso močjo. Napade so suvereno odbijali in prikazali res zavidljive predstave. Seveda menim, da bi si drugi krog v enaki meri zaslužili tudi mi, ker pa je mesto (žal) samo za enega, bo edini razsodnik pač tekma. Vabljeni na ogled v čimvečjem številu

Žal so se naše sanje o uspešnem nastopu na EP razblinile na najhujši mogoč način - tesen poraz proti Srbiji, kjer smo vodili večino tekme, je pač moralo zbil na dno (61907).

Pred tekmo sta bili obe moštvi odlično pripravljeni in pričakovati je bilo tesen boj. Naposled smo tekmo pričeli v postavi Simčič, Srnec, Podobnik, Kološa in Kerkovič. Začeli smo zelo suvereno in hitro povedli, ter prednost držali na robu desetih točk razlike. Po prvi četrtini smo vodili za 7, po drugi za 6, po tretji ponovno za 7, nato pa so Srbi v zadnji četrtini rezultat uspeli preobrniti. V prvih dveh minutah so se približali na točko zaostanka, in čeprav smo kasneje ponovno ušli na 6 točk razlike, so nas uspeli demoralizirati in v finiš so vstopili bolj samozavestno, ter 42 sekund do konca povedli na 95-93. Kasneje je Oliver Simčič s trojko postavil stvari nazaj na željeno mesto, a Srbi so vnovič zadeli za prednost ene točke, in v zadnjem napadu nam ni uspelo zadeti. Na koncu si sicer ne moremo ničesar očitati, saj smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, a to je tudi edina tolažba, ki jo po tej tekmi lahko najdemo. Srbom je potrebno čestitati, in verjamem, da se bodo v drugem delu borili za lepo uvrstitev.

Doživeli smo nekaj tesnih porazov, in priigrali smo si nekaj infarktnih zmag. Vseeno pa bi zdaj zamenjal katerokoli od teh zmag za današnjo zmago proti Srbiji. Morda to nekaj pove o minljivosti in nepomembnosti preteklih tekem, a po drugi strani je bila tole res lepa, in morda edina priložnost sedanje generacije. V drugi del bi prišli ob polnem entuziazmu, in se bi ob enakem, ali celo boljšem izhodišču lahko kosali z Litvo, Portugalsko, Poljsko, Belgijo in Anglijo. Dosegljivo je bilo veliko. Zdaj bomo lahko s polno energije igrali prijateljske tekme.

Ob koncu prvenstva (za nas) bi se seveda rad še posebej zahvalil vsem lastnikom reprezentantov. ki so res izjemno skrbeli za naše igralce. Mislim, da je bilo to zadnje EP, ki sem ga vodil kot selektor reprezentance, v kolikor na naslednjem tolažilnem turnirju ne dosežemo res velikega uspeha-zmage, in si priigramo prednosti domačega terena. Upam, da se bo našel kdo, ki bo imel željo po nadaljnjem vlaganju energije v reprezentanco, in, ob nekaj sreče, mislim, se bo dalo doseči še lepše uspehe, kot smo jih dosegali dosedaj. Vsekakor zaenkrat ni znakov pešanja moči reprezentance. Tako da sezona in pol bi morala biti dovolj, da bi se nekdo opogumil.

Sedaj nas čaka nekaj prijateljskih tekem, na prvi se bomo dostojno poslovili od vseh, ki so reprezentanci dali veliko v tej in preteklih sezonah, potem pa sledijo priprave na novo sezono.

Lep pozdrav

Res je, kdaj je potrebno malo sreče. In letos smo jo v večini imeli, razen na tekmi proti Španiji nam je zmanjkalo tisto nekaj malega kar Srbom ni, in na tekmi proti Srbiji. Lahko da je to pač objektivna razlika med nami in Srbi, lahko da je bila vmes tudi sreča.

Razočaranje je bolj zato, ker se nam je letos sicer vse poklopilo, predvsem to, da smo imeli v skupini dovolj ambiciozne ekipe, ki se niso zaletavale z glavo v zid, pač pa smo se v miru pomerili med seboj pod enakovrednimi pogoji, ekipe od spodaj pa so se izkazale za premalo zrele, da bi lahko resno mešale štrene - spet sreča, ki je nimaš vedno. Srbi imajo sedaj res dobre možnosti, saj tudi skupina ni pretežka, ni pa seveda lahka - Litva je kot domačin favorit, Poljska je nedvomno razred nad preostalimi, potem je tu močna Belgija, pa Portugalska, ki je izločila svetovne prvake Izraelce, ter Anglija, ki je morda nekoliko zadaj. Seveda, še vedno so vse skupaj samo lepe možnosti, a dejstvo je, da bo ena ekipa, ki ni (več) redno na zemljevidu najboljših, končala najmanj kot tretja, zagotovo pa bodo Poljaki ter tudi Litvanci deležni nemalo napadov od spodaj, in morda se komu poklopi celo za polfinale (ali več). Proti Belgiji, Angliji in Portugalski bi bili ob boljšem izhodišču glede entuziazma celo v prednosti, čeprav to velikokrat pomeni tudi to, da te vzamejo na piko.

Takšne priložnosti se res ne ponudijo velikokrat, saj se prav vsi selektorji, vsaj v članskih vrstah, zavedajo, kako težko je priti v drugi del, kaj šele, da tja prideš z dobrim entuziazmom. Kdor pride tja spočit, lahko potem naslednjo sezono in pol igra za lovorike. Dober primer so Izraelci, lani so v finalu svetovnega prvenstva premagali Španijo, letos so že doma, Nizozemci so po naslovu svetovnih podprvakov pred tremi sezonami zdaj že drugič izviseli. Pa Tučija, Bosna, Hrvaška, Grčija... Francozi so po drugi strani porabili kar precej moči, da so se v drugi del uvrstili, škoda, da nam takrat ni zneslo proti Španiji, saj bi bila (resda v malce manj verjetnem primeru enakih nadaljnjih rezultatov) njihova usoda zapečatena že po dveh tekmah.

Suma sumarum pa smo letos prikazali dobre in suverene predstave, tudi naša koš razlika temu pritrjuje. Res pa, da smo kot napadalno malo boljše moštvo od Srbov, proti outsiderjem lažje višali razliko. Na medsebojnem obračunu napada (mi) in obrambe (Srbi) pa se je izkazalo, da obramba še vedno zmaguje pomembne tekme.

Letos so se nekateri igralci zares zelo izkazali, vsi pa so igrali vsaj solidno:

Kostja Srnec je bil v napadu prav na vsaki tekmi zares izjemen in morda se letos celo približa rekordom Matije Klavca, kar se tiče točk v posamezni sezoni. Naslednje leto bo od Edvarda Kadivca prevzel kapetanski trak. Slednjega je čas in napredek mlajših že malo ujel, a vsakič ko je na igrišču, igramo bolje od pričakovanj, tako da njegove izkušnje so neprecenljive in v ekipi bo verjetno tudi naslednjo sezono.

Pomen izkušenj se vidi tudi pri primerjavi denimo Srneca in Cirila Gorenca. Slednji je verjetno celo že boljši igralec, a v performansu med enim in drugim ni primerjave, upam, da bo Gorenc prejel čimveč izkušenj v prihodnji sezoni. Oliver Simčič se nekako ni izstrelil v prve statistične vrste, a se vedno izkaže za nepogrešljivega organizatorja naše igre, ki doda veliko tudi v obrambi.

Proti Srbiji smo resnično pogrešali Miho Kordyša in Joca Brezovarja, ki bi nam na krilu ponudila kakšen skok več, kot smo ga dobili z Milanom Podobnikom. A Podobnik je v obrambi opravil izjemno delo pri zaustavljanju njihovega najboljšega igralca Vukova, tako da mu je težko karkoli očitati. Žal ob Srnecu in Gorencu zanj težko najdem res primerno pozicijo, obrasno zaigra na OI, a tudi tam imamo druge kandidate. Gre za igralca, ki ga morda še nismo v celoti izkoristili. Enako velja tudi za Jerneja Pezdernika in Kristjana Jelinčiča, Pezdernik je proti Španiji zares blestel, nato smo ga uporabljali precej manj, Jelinčič pa v odlični pripravljenosti ves čas prosjači za tistih nekaj drobtinic.

Tibor Kološa in Velimir Kerkovič sta se izkazala kot zelo dobra naveza pod košem, Kološa je letos s tremi dodatnimi preskoki tudi zakrpal največje luknje in je sedaj res igralec, na katerega se da zanesti. Tik za petami so jim stali Lado Brljak, Alfred Podbrežnik in Stanko Kozlar, ter seveda tudi Viljem Lovrinšek, tako da letos, za razliko od parih sezon prej, niti pri visokih igralcih nismo imeli problemov s pripravljenostjo. Alfred Podbrežnik se je že spravil v red, kar se tiče forme, še njegovega soimenjaka Krstića uspemo prepričati, in smo pod košem preskrbljeni za precej sezon, prihajajo tudi številni mlajši.

Posebno omembo si zasluži tudi dolgoletni reprezentant Marko Peter, ki je žal po prvih tekmah hitro doživel nekaj neprijetnih padcev v skillih, in ni bil več uporaben. Več o njegovi reprezentančni karieri, ter o karieri Matevža Verha po tekmi z Ukrajino. Oba sta pustila velik pečat, kar je mogoče opaziti tudi na večnih lestvicah.

Naslednjo sezono seveda upam na najboljše. Priznam - tolažilni turnir mi je muka igrati, saj je večino časa dolgočasen, prave nagrade pa so se zaenkrat izkazale za nedosegljive. Mogoče tudi zato potrebujemo nekoga novega, ki bo motiviran skozi obe sezoni mandata in bo morda na EP tudi malo bolj sproščen, saj s sproščenostjo pridejo rezultati precej lažje. Konkurenca bo seveda ostra, v prejšnjem postu sem naštel vse ekipe, ki bodo najbolj nevarne, v prvi vrsti so to seveda Izraelci, a z nekaj sreče lahko premagamo vsakogar. Seveda pa potrebujemo tudi nekaj sreče pri žrebu.

Lep pozdrav


Last edited by Deschamps at 12/02/2021 02:57:41

Danes se bomo na prijateljski tekmi proti Ukrajini poslovili od dveh reprezentantov, ki sta si s svojimi predstavami priborila tudi mesto na večnih lestvicah slovenske reprezentance. Zadnjo tekmo bosta odigrala 34-letna Marko Peter in Matevž Verh.

Marko Peter je svojo prvo reprezentančno tekmo odigral pri 26-ih letih na uvodni tekmi evropskega prvenstva v sezoni 47 proti Albaniji (52091). Z 12 točkami je že takoj nakazal, da bo v prihodnosti zelo koristen igralec v napadu. Še v isti sezoni je občasno zaigral tudi v prvi postavi, v kateri je potem zacementiral svoje mesto v naslednji sezoni. V tistem letu je bil z 164 točkami tudi najboljši strelec reprezentance.

V sezoni 50 je v osmini finala tolažilnega turnirja proti Izraelu prevzel glavno vlogo v napadu, ter nas z 59 točkami popeljal do velike zmage nad prebujajočim se velikanom (56644). 59 točk je tudi točkovni rekord na posamezni tekmi v zgodovini slovenske reprezentance, in vsekakor ga ne bo lahko preseči. V sezoni 50 je bil prav tako najboljši strelec, dosegel je 274 točk.

Morda najboljšo sezono v reprezentančnem dresu je odigral v sezoni 51, ko je blestel na vseh najpomembnejših tekmah evropskega prvenstva. Neustavljiv je bil na sosedskem derbiju proti Hrvatom (57085), prav tako je bil eden glavnih junakov na nepozabni tekmi proti Fincem (57089), kjer smo za napredovanje v drugi del potrebovali zmago za nepredstavljivih 30 točk razlike, kar nam je na koncu le za las uspelo. V tisti sezoni je bil za klubskim kolegom Srnecem 2. strelec z 283 točkami, kar je sicer njegov sezonski rekord, prav tako je bil tudi najboljši podajalec v moštvu.

V sezoni 53 je že na uvodu v EP zadel trojko za zmago v zadnji sekundi proti Slovakom (59419), kar se je kasneje izkazalo za ključno pri napredovanju v drugi del, svojo zadnjo zares lepo predstavo pa je prikazal letos na tekmi proti Španiji (61882), kjer nam je le malo zmanjkalo do presenečenja.

Vsa leta je bil Marko član Slovenia Sunsov, in lecotu se je res potrebno zahvaliti za vzdrževanje odlične forme obeh svojih varovancev, Kostje Srneca in Marka Petra. Seveda se je odlično delo v klubu rezultiralo tudi z osvojitvijo naslovov prvaka v SKL in v pokalu. Gola statistika pravi, da je Marko Peter odigral 103 tekme, ter zbral 1341 točk in 310 podaj, plus današnja bera.

Matevž Verh je svoje prve reprezentančne izkušnje dobil v zaključku sezone 47, na prijateljski tekmi proti Avstriji (52981), resneje pa je zaigral v naslednji sezoni na tolažilnem turnirju pri starosti 27 let proti Moldaviji (53694). Hitro se je uveljavil kot glavna sila pod košem, in predvsem pri izboljševanju moštvene statistike skoka je bil nepogrešljiv. Najboljši skakalec v reprezentanci je bil v sezonah 49, 50 in 51, v sezonah 53 in 54 je bil drugi, v sezonah 48 in 52 pa tretji.

Prvič je resneje opozoril nase na sicer neuspešnem evropskem prvenstvu v sezoni 49, ko je ob tesni zmagi nad Avstrijo (54614) zbral kar 18 skokov, ob tem pa tudi 16 točk. Odlično se je izkazal tudi na že omenjeni tekmi proti Fincem v sezoni 51, kjer je v pičlih 20 minutah zbral kar 15 skokov, svojo najboljšo napadalno predstavo na resni tekmi pa je zbral v sezoni 54 proti Makedoniji (61130), kjer je 21 točkam dodal 20 skokov. Skozi sezone se je Matevž potihem prikradel na večno lestvico skakalcev, kjer z 672 skoki zaseda 8. mesto. Ob tem je v 84 nastopih zbral tudi 722 točk. Večino svojih sposobnosti je natreniral v žal že ugaslem klubu Ankle Breakers, tudi članu SKL, v jeseni svoje kariere pa je formo ohranjal pri J&J team, kjer še cilja na lovorike in najvišja mesta.

Obema igralcema in njunim lastnikom večna BB slava
















Tako, starih prdcev smo se znebili. V preostalih tekmah letošnje sezone bom dal priložnost nosilcem, zraven pa še nekaterim mladim, za katere smatram, da bodo nosilci v prihodnje.

Lep pozdrav

Last edited by Deschamps at 12/06/2021 09:16:33

V zadnjem obdobju smo odigrali nekaj prijateljskih tekem in preizkusili kar precej novih igralcev. Pomerili smo se z močnimi reprezentancami Ukrajine, Rusije in Nizozemske, ter z nekoliko manj ugledno reprezentanco Danske. Zmage proti omenjenim ekipam na prijateljskih obračunih sicer niso dokaz o kakovosti, saj veliko zavisi od tega, kolikšno število vpoklicev, in odvpoklicev s(m)o opravili selektorji. A vsaj za obračuna z Nizozemci in Rusi sta bila entuziazma moštev na prvi pogled dokaj podobna, in na neki dostojni ter realni ravni, ki nudi smiselno primerjavo.

Na svoj račun so, predvsem kot menjave, prišli nekateri igralci, za katere upam, da bodo že naslednjo sezono dobili minute tudi na tekmah s tekovalnim pridihom. Za reprezentančni dres so debitirali Zvonimir Lovretič, Leon Drenšek, Samir Markić, Oskar Pisanski, Anej Ploštajner in Franc Šolinc, dodatno minutažo pa so dobili tudi nekateri, ki jih na evropskem prvenstvu letos še nisem uporabil, kot denimo Andi Ačkun, Alfred Krstić in Jaka Kosten. Svoj debi čaka še nekaj perspektivnih igralcev, pogoj je odlična, ali pa vsaj dobra-dobra pripravljenost.

Sicer že z nestrpnostjo pričakujemo novo sezono, kjer se bomo ponovno tolažili na tolažilnem turnirju. Konkurenca bo ponovno zgoščena predvsem med evropskimi ekipami, jasno je, da bodo tam nastopile precej močne reprezentance, izpostaviti velja svetovne prvake Izraelce, če pa bi šel v naštevanje vseh, ki bodo konkurenčni za končno zmago, bi lahko naštel vsaj deset ekip. Zato je morda lažje, če povem, kdo na tolažilnem turnirju ne bo zaigral. To bo maksimalno šest evropskih ekip, ki bodo končale med prvimi tremi v svoji skupini drugega dela EP. Po štirih od petih krogov je stanje tako:

Skupina G:
Poljska 4
Litva 3
Srbija 2
Belgija 2
Anglija 1
Portugalska 0

Tu je že skoraj jasno, da gresta v polfinale Poljska in domačin Litva. Naši krvniki Srbi so skoraj zagotovo tretji v skupini, in gredo v kvalifikacije za SP, razen če Belgija ne premaga Poljske, Srbi pa izgubijo proti Portugalcem. Še enkrat nam je tako lahko žal, da smo proti Srbiji za las izgubili, domišljam si, da bi imeli sila podobno izhodišče kot naši krvniki. Če bo vse po pričakovanjih, se nam na tolažilnem turnirju tako pridružijo Belgija, Anglija in Portugalska.

Skupina H:
Španija 3 +64
Nemčija 3 +50
Italija 2 +26
Francija 2 +2
Češka 2 -12
Bolgarija 0 -130

Nekoliko bolj zakomplicirano je stanje v skupini H, kjer še vedno lahko trdimo, da so v najboljšem položaju Španci in Nemci. A ti se bodo pomerili med seboj, Italijani igrajo proti Čehom, Francozi pa proti odpisanim Bolgarom. Italijani bi ob zmagi nad Čehi po koš razliki morda še lahko ujeli poraženca iz dvoboja Španija-Nemčija in tako prišli v polfinale, prav tako tudi Francozi, kajti Bolgari so svoj entuziazem porabili na zadnji tekmi proti Nemcem. Tako se obeta ogorčen boj za polfinale, kakor tudi za tretje mesto, ki še nudi priložnost za SP. Iz tega boja sta izpadli Češka (najverjetneje) in Bolgarija, na tolažilnem turnirju pa bo zagotovo zaigrala tudi ena od velesil.

Lep pozdrav in vsem želim (še naprej) vesele praznike