V drugem krogu EP je naša reprezentanca doživela gladek poraz proti Švici
(59425). Končni rezultat 111-97 niti ne pove celotne zgodbe, vmes je bila tekma že toliko odločena, da so tudi najbolj zagrizeni navijači Slovenije preklopili na tekmi med Slovaško in Estonijo ter Dansko in Anglijo, ki sta nudili več adrenalina. Na koncu smo lahko zadovoljni zgolj s tem, da smo omilili koš razliko in da nismo po nepotrebnem razmetavali z entuziazmom.
Pred tekmo je kazalo na res odlično pripravljenost naše ekipe, a se je kasneje stvar nekoliko porušila ob poškodbi
Kostje Srneca, ki bo odsoten vsaj še na tekmi z Moldavijo, zelo verjetno tudi na tekmi z Dansko, prav tako pa bo potreboval izjemno dobre terapije, da bo popolnoma nared za tekmo proti Estoniji. Vseeno smo tudi brez Kostje verjeli v globino naše ekipe in tekmo začeli z identično postavo, kot proti Slovakom teden dni prej -
Simčič, Peter, Kadivec, Brljak, Verh.
Koš
Matevža Verha za 4-3 je bil naše zadnje vodstvo na tekmi. Pri Švicarjih sta blestela predvsem njihova ostrostrelca iz italijansko govorečega kantona Ticino,
Pietro Fantinato in
Augusto Spompato. Fantinato je poskrbel za delni niz 6-0, ter prvo znatno vodstvo Švicarjev, nadaljeval pa je Spompato, ki je z dvema trojkama prek rok
Marka Petra povišal na 20-10. Vsak odgovor naših je še bolj razkuril zavzete Švicarje in z novo trojko krilnega centra
Gernota Chauvina so po 9 minutah igre nasprotniki vodili že 28-15. Nekoliko so naši ujeli priključek na koncu četrtine, ko so nas reševali predvsem rezervisti na čelu s
Stankom Kozlarjem, in po prvih 12 minutah je semafor kazal 32-24 za Švico. Do polčasa bomo rezultat že obrnili, smo naivno pomislili v našem taboru.
Po dveh minutah druge četrtine so Švicarji na krilih trojice Fantinato-Spompato-Chauvin dosegli delni niz 12-0 in vodili 44-24. Sledila je hitra streznitev in nekaj naših minut, ko smo na krilih
Marka Petra znižali rezultat na 13 točk - tedaj se je to zdelo že zelo dobro. S takšno razliko sta moštvi tudi odšli na glavni odmor in ponovno smo upali, da se trend obrne. Čeprav... Le malo je tekem, kjer ekipa izgubi obe četrtini prvega polčasa za več kot par pik, in nato na koncu zmaga, in to nas je seveda skrbelo.
V drugem polčasu je sledila podobna zgodba kot prej. Švicarji so v prvih minutah hitro ušli, in prednost se je ustalila na cca 20 točkah razlike. S košem
Lada Brljaka za 72-55 so naši ulovili še zadnji žarek upanja, nato je sledila prava depresija. Nekaj minut kasneje je
Ruetger Stickelmann zadel za +21, tedaj izenačeno najvišjo prednost na tekmi, minuto kasneje je bilo že +26 in jasno je bilo, da tako zelo pričakovanega preobrata ne bo. Pred zadnjo četrtino je bil rezultat 90-63 za Švico, ki nas je v zadnjih 12 minutah lahko ponižala še s tem, da je na parket poslala svoje rezerviste.
Prednosti 30 točk so se nasprotniki dotaknili po nekaj sekundarh zadnje četrtine s trojko
Fabiana Eichina, nato pa so naši postopoma a mnogo prepočasi nižali razliko. Nekoliko bolj intenzivno smo pristopili v samem izteku, s trojko
Joca Brezovarja 2 min pred koncem je bil rezultat 109-95, a kanonada je, jasno, prišla mnogo prepozno in Švicarji so z minuto odmora ohladili nekaj tenzij na igrišču. Končna zmaga je seveda še kako zaslužena, je pa to ena tistih tekem, ko se lahko tolažiš kvečjemu s tem, da je vse skupaj le igra.
Tudi drugod v naši skupini so manj favorizirana moštva resno pretila favoriziranim - Slovaki so tako po tesnem porazu proti nam tokrat tesno premagali Estonijo. Bolje tako, kot obratno, se razume. Danci pa so bili zelo blizu res velikega presenečenja, Angleži so komaj iztisnii podaljšek, tam pa le unovčili svojo kvaliteto in na koncu zmagali.
Naš poraz proti Švici ni, kar se tiče naših možnosti za 2. mesto, nobena katastrofa, bolj seveda boli način na katerega smo izgubili. Upam, da bo tudi to na koncu pozabljeno.
Lep pozdrav