BuzzerBeater Forums

Tudi po tretjem krogu turnirja smo lahko 100% zadovoljni z dosedanjim potekom. V štali komunalnega centra smo namreč pred košarke željnim občinstvom odpihnili izbrano vrsto Anglije, rezultat je na koncu znašal 125-98 (63503).

Gostje z otoka so na celino prišli zagnani in željni nove zmage, in nekaj časa je resnično izgledalo, da bodo uspehu blizu. Na uvodu v tekmo, na kateri so pri nas pričeli Simčič, Srnec, Kordyš, Kološa in Brljak, so bili bolj podjetni in hitro so povedli za 4 točke, ter prednost nekaj časa ohranjali. Na polovici četrtine so se zadeve le obrnile in prek danes ponovno strelsko navdahnjenega Kostje Srneca smo prvič povedli 13-12. Vseeno pa v naši obrambi vse ni delovalo kot bi moralo, prav Srnec je zelo pridno nabiral osebne napake, in Angleži so večino preostalega časa prve četrtine vodili z minimalno prednostjo. Ravno ob izteku igralnega časa je Tibor Kološa s trojko izenačil na 30-30, s čimer smo bili lahko, glede na razmerje moči na igrišču, dokaj zadovoljni.

V drugi četrtini smo že prikazali boljšo predstavo. S košem Lada Brljaka smo po 6 minutah povedli za 10 točk, nato s trojko Srneca celo za 13, ter v naslednjem napadu s še eno trojko za 14. V zadnjih treh mnutah prvega polčasa so Angleži strnili svoje vrste v obrambi, v napadu pa se je razigral center Dexter Barral, in na odmor smo odšli s prednostjo zgolj 6 točk. V nasprotju s prvo četrtino smo bili tokrat nad izplenom dotičnega dela malenkost razočarani.

Nekaj ostrih besed in spodbude k boljši realizaciji med odmorom so očitno zalegle, in v tretji četrtini smo tekmo efektivno zapečatili. Že po minuti igre je prednost ponovno znašala 10 točk, in nato dokaj hitro narastla na 16. Angleži ponovnega odgovora na naše napadalne kombinacije niso našli, in prednost ni več padla pod dvomestno število. Še več, do izteka četrtine smo povedli celo za 17, kar je pred zadnjim delom skoraj že pomenilo zmago. A zavedali smo se, da tekma ni dobljena, dokler ni končana. Navsezadnje smo ravno proti Latviji v prvem krogu izničili 12 točk zaostanka v zadnjih 4 minutah.

Tokrat se na srečo scenarij ni ponovil. Zadnja četrtina se je izkazala za revijalno, naša prednost je v prvi polovici stagnirala, v zaključku pa še konkretno narastla in na koncu moramo priznati, da je zmaga za 27 točk, ob vseh okoliščinah (predvsem je govora o višji zavzetosti nasprotnika) res lepo, pozitivno presenečenje. Izvrstna igra naših, predvsem v napadu!

Prihodnji teden nas čaka gostovanje v Andori, kjer bi kljub hendikepu tujega terena morali unovčiti svojo kvaliteto. Naslednji teden pa nas čaka podobno težka tekma kot danes, zoperstavili se nam bodo Madžari. Današnja tekma ni noben garant, da bo šlo tako gladko tudi takrat, tako da še vedno seveda velja prošnja o pozornosti pri uravnavanju tedenske minutaže vaših reprezentantov. Zaenkrat je , kot je bilo tudi v preteklih sezonah, vse vrhunsko izpeljano

Lep pozdrav

Last edited by Deschamps at 02/07/2022 14:46:31

Slovenski reprezentantje so preživeli lep podaljšan vikend v Pirinejih (63570).

Ker nam BBZS ni uspela priskrbeti primernih letalskih kart, smo se proti Andori odpravili po cesti. Dobili smo se po sobotnih ligaških tekmah na parkirišču pred halo Tivoli, ter se z dvema srednje velikima kombijema odpravili na zahod. Pot je bila sprva klasična na direktivi Benetke-Milano, nato pa smo na postajališču, približno 90km pred Milanom, kjer si je Viljem Lovrinšek privoščil sendvič za 16 evrov, zapadli v vročo debato glede nadaljnje poti. Na koncu smo se odločili, da bo en kombi, kombi A, s približno polovico odprave (tistimi ki so verjeli v njegovo pot), šel po poti mimo Genove in nato ob Azurni obali, drug kombi, kombi B, pa bo nadaljeval proti Torinu, prečkal znameniti predor Frejus, ter nato nadaljeval čez osrčje francoskih alp. Na koncu je kombi B prepričljivo zmagal, in njegovi člani so debeli 2 uri čakali kombi A, ki je imel zaradi vse močnejšega sneženja tudi znatne težave priti čez 2408 m visok prelaz Port dEnvalira, ki loči Andoro in Francijo, in na vrh katerega sicer Francozi ob lepšem vremenu hodijo tankat neobdavčen bencin.

Zaradi nočne vožnje smo bili v nedeljo sicer nekoliko utrujeni, a vseeno dan izkoristili za prijetno smučanje, nato pa se v nedeljo zvečer le posvetili taktičnim pripravam za ponedeljkovo tekmo. Le-ta je potekala v prestolnici Andorra La Vella, kamor se je nagnetlo 16 tisoč gledalcev. Seveda je Andorsko občinstvo vajeno gledati tudi največje zvezdnike, saj je v bližini te majhne državice nastalo že kar nekaj reprezentantov bodisi Francije ali Španije, vseeno pa so bili naši košarkarji dovolj velik magnet, da je bilo zanimanje za tekmo veliko.

V tekmo smo šli s postavo Gorenc, Srnec, Kordyš, Kozlar in Kerkovič. Posebne pozornosti je bil deležen Ciril Gorenc, ki igra za španski prvoligaški klub Almorrana Revenge, kateri se nahaja dokaj blizu te male pirinejske državice. V prvi četrtini so domačini vsekakor pokazali, da se v Andori, navkljub njeni majhnosti, igra dobra košarka, in našim ni uspelo priti do znatne prednosti, po zvoku sirene smo vodili 28-20. V nadaljevanju je ogenj v domačih košarkarjih nekoliko uplahnel, in do polčasa smo uspeli rezltat močno povišati, drugo četrtino smo dobili kar 38-15. V napadu je blestel predvsem Miha Kordyš.

Nadaljevanje tekme je bilo tako dokaj revijalno, tudi tretjo četrtino smo dobili prepričljivo - 32-13, zadnjo pa 26-15 in na koncu slavili prepričljivo, za 61 točk. Po tekmi je sledila še ena nočna vožnja, tokrat sta se oba kombija odpravila po severnejši poti. Izkazalo se je namreč, da je kombi A na južni poti izgubljal predvsem zaradi gosto postavljenih cestninskih postaj in z njimi povezano gnečo na avtocesti ob azurni obali, nato pa mu je zagodlo še vreme na prelazu. Javno se ne bo povedalo, kdo je imel prav in kdo narobe, je pa moral v Sežani eden od izkušenejših visokih igralcev vso ekipo povabiti na zajtrk.

S četrto zmago tako ostajamo ena od osmih še neporaženih ekip, ter se trenutno nahajamo na četrtem mestu. Poleg nas so brez poraza še:

Bosna - imajo še kar nekaj težkih tekem, igrajo v gosteh proti Belgiji in Romuniji, ter doma proti Hong Kongu
Grčija - igrajo še doma proti Hong Kongu
Belgija - igrajo še doma proti Bosni in nam
Francija - garant 8-0
Kolumbija - igrajo še doma proti Hrvatom in v gosteh proti Estoniji
Slovaška - igrajo še v gosteh proti Bosni
Argentina - igrajo še v gosteh proti Bolgariji

Poleg Francije bomo morali tako vsi preostali neporaženci pokazati še precej dobre košarke, če želimo končni izplen 8-0. Za nas bosta naslednji dve tekmi že ključni, najprej žilavi Madžari doma, nato pa nepopustljivi Južni Korejci, ki so v zadnjih dveh tekmah prepričljivo ugnali solidni Venezuelo in Peru, in jih nikakor ne gre podcenjevati! Upajmo torej na čim boljšo pripravljenost kljub dolgim nočnim vožnjam!

Tudi na peti tekmovalni tekmi v letošnji sezoni smo bili uspešni. V domači dvorani Brlog smo gostili sosede iz Madžarske in jih premagali z rezultatom 114-102 (63614).

Tokrat smo imeli s pripravljenostjo igralcev nekaj več težav, in v prvi peterki Simčič, Srnec, Kordyš, Kološa, Kerkovič so se znašli kar trije igralci s pripravljenostjo "zgolj" dobro. Vseeno pa nas je mirilo dejstvo, da tudi naši vzhodni sosedje niso na vrhuncu forme in v tekmo smo vstopili prepričani v svojo zmago.

Sam začetek je bil zares udaren. Po petih minutah smo s košem Simčiča za 17-12 prvič znatneje povedli, in nato močno pritisnili v obrambi. Madžari niso dosegli koša dolge 4 minute, medtem ko je nam padalo notri iz vseh strani, tako da je 3 minute do konca semafor v Brlogu kazal rezultat 30-12. Minuta odmora madžarskega selektorja je zadeve nekoliko umirila, in do konca četrtine so ogri uspeli znižati na 34-19.

Tudi v drugi četrtini smo prikazali odlično košarko in v prvih minutah z nizom 6-0 povedli za več kot 20 točk. Madžari so nas potem v nadaljevanju držali na distanci med 15 in 20 točkami, nakar so 2 minuti do izteka polčasa le pokazali nekaj zob, ter se približali na 13 točk (52-39). Na našo srečo je hitro odgovoril Viljem Lovinšek, nato je v naslednjem napadu dodal še Tibor Kološa (v prvem polčasu je bil neustavljiv, njegov met je bil 9-9), s trojko pa je potem gostom stopil na prste še Joc Brezovar. Po polčasu smo vodili za 16 točk in jasno je bilo, da smo že po polovici tekme zelo blizu zmage.

Vseeno pa so Madžari v nadaljevanju pokazali, da je vedno potrebno odigrati korektno do konca. Uvod v drugi polčas je bil ponovno naš, hitro smo povišali na +20, ter držali podobno prednost do zadnjih minut tretje četrtine. Še 4 minute do konca je Kološa zadel za 83-60, ter nato Brezovar za 87-64 2 minuti do konca. Zaključek te četrtine žal ni bil najboljši, Madžari so z delnim izzidom 8-0 prišli nazaj na 87-72 in zmagovalec tekme še vedno ni bil povsem odločen.

V zadnji četrtini so Madžari svoj niz podaljšali na 12-0 in prišli na 11 točk zaostanka, tedaj je zlata vreden koš dosegel Kostja Srnec. Rezultat se je potem dolgo časa gibal nevarno blizu desetih točk razlike, nakar je 6 minut do konca našim le uspel malo boljši niz in Oliver Simčič nas je ponovno povedel na prednost 15 točk, kjer je bilo lažje dihati. Vseeno se Madžari niso dali in dobro minuto pred koncem so ponovno prišli blizu - semafor je kazal 105-96. Vseeno pa je bilo časa za preobrat premalo, naši so bili v napadu še nekajkrat učinkoviti in ponovno smo dvignili našo prednost na 15 točk. Končni rezultat tekme je z buzzerbeaterjem postavil madžar Szatvari, a te tri točke slabšo koš razliko bomo brez večjega gneva prebavili. Dosegli smo pomembno zmago in naše izhodišče je še naprej zelo vzpodbudno.

Po petih krogih je samo še pet neporaženih ekip - treuntno vodi Grčija (+250) pred Francijo (+234), Belgijo (+197), nami (+161) in Slovaki (+102), sledi pa plejada ekip z razmerjem zmag in porazov 4-1. S peto zmago smo si seveda že zagotovili končnico, saj bomo čez dva tedna proti Panami brez dvoma dosegli še šesto, medtem ko bomo morali za dodatni dve zmagi še precej garati. Sprva sledi težko gostovanje pri Korejcih, ki nam lahko pripravijo kakšen hladen tuš, v zadnjem krogu pa bomo imeli še posebej težko delo proti Belgiji. Včerajšnja tekma med Belgijo in Bosno nam je nudila nekakšen vpogled v naše možnosti - ekipi sta igrali z enako zavzetostjo, Belgijci so imeli seveda prednost domačega terena, a so zgrešili napoved, pa so vseeno zmagali za 15 točk proti ekipi, ki je na podobnem nivoju, kot smo mi.

Prihajamo torej v odločilni del sezone, zato vse lastnike prosim, da še posebej pazijo na minute svojih varovancev, tudi trening pripravljenosti bi seveda prišel prav pri igralcih, za katere je to smiselno.

Lep pozdrav

Z vročega gostovanja v Južni Koreji se vračamo z zmago (63631)

Gostovanja v Aziji so zmerom težka, vsaj v preteklosti nam je neugodna časovna razlika v kombinaciji z dolgo potjo pobirala precej moči. Tokrat smo za nameček na vzhod potovali še nekoliko dlje zaradi številnih zapor zračnih prostorov, a naposled smo le srečno prišli v Seoul.

Pripravljenost moštva je bila tako zaradi utrujenosti od dolge poti nekoliko slabša in domačini so nas z 9 odlično pripravljenimi igralci pričakali v boljši formi. Pri nas so tekmo tako pričeli Simčič, Podobnik, Kordyš, Kološa in Velimir Kerkovič, katerega sem tik pred zdajci v prvo postavo uvrstil namesto sicer bolje pripravljenega Viljema Lovinška.

Tako kot na tekmi proti Madžarom, smo tudi tokrat v prvi četrtini igrali najbolje in naredili razliko, ki se je na koncu izkazala kot odločilna. V uvodnih minutah je blestel predvsem Miha Kordyš, ki je v obup spravljal domačega kapetana Hee-Tae Kim-a in slednji si je že v prvi četrtini nabral 4 osebne napake. Prednost v prvih 12 minutah je tako konstantno naraščala in 2 minuti do konca je Milan Podobnik zadel za 27-17. Do konca četrtine smo razliki dodali še 2 točki, kar nam je prineslo lepo izhodišče za preostalih 36 minut igre.

V drugi četrtini gledalci niso videli koša debele tri minute, tedaj je za prednost štirinajstih točk zadel Tibor Kološa. Kasneje je bila naša prednost bolj ali manj konstantna, obe ekipi sta vzpostavili red v obrambi in igralci na parketu so imeli težko delo priti do koša. Vseeno v tem delu tekme domači niso pokazali resnejšega odpora in potek tekme smo v celoti kontrolirali. Ob polčasu sta šli moštvi s parketa pri rezultatu 50-35.

Korejci so nekoliko bolj zapretili v tretji četrtini, ko se je z verige snel njihov branilec Ji-Dong Shin, ki je bil na koncu z 29 točkami daleč najboljši strelec tekme. Vseeno, zaostanek Korejcev se je zelo približal 10 točkam, a pod to mejo ni šel. Proti koncu četrtine sta rezervista Lovinšek in Gorenc poskrbela za nekaj lahkih košev in kljub močnejšemu odporu Korejcev smo tudi to četrtino dobili - sicer zgolj za 1 točko.

Zaključek tekme nam ni omogočal ležernega pristopa, a nikoli nismo zares trepetali. Sprva so se Korejci ponovno približali 10 točkam zaostanka, a ko so v igro vstopili nekateri naši rezervisti, smo ponovno ušli in domačim bojevnikom je končno zmanjkalo sape. S trojko Oliverja Simčiča za 86-68 3 minute do konca, so bili končno razblinjeni vsi dvomi. Korejci so seveda grizli do konca in uspeli rezultat nekoliko znižati, a ob zvoku sirene so nam športno priznali premoč.

Z izkupičkom 6-0, ki se bo prihodnji teden skoraj zagotovo izboljšal na 7-0, smo trdno na pozicijah, ki prinašajo končnico in vsaj v prvem krogu imamo tudi prednost domačega terena že zagotovljeno. Dobro smo na poti tudi do mesta med osmerico, čeprav tu ni še nič dorečenega. Veliko tekem se bo danes še odigralo in jutri bo že jasno več. Prihodnji teden bomo gostili reprezentanco Paname, ki jo večinoma sestavljajo amaterji in polprofesionalci, le trije igralci imajo namreč plačo višjo od 100 tisočakov. Seveda je edino pravilno, da z nasprotnikom odigramo resno in zavzeto, upam pa, da bo priložnost tudi za kakšne posebne poteze, ki bodo na noge spravile dvorano, (upam da) polno domačih gledalcev. Zadnji teden, kot že omenjeno Belgija, od takrat dalje ne bo več lahkih tekem.

Lep pozdrav

Na domači tekmi proti reprezentanci Paname smo slavili brez večjih težav (63680).

Panamci so, kot tudi številne druge reprezentance, proti nam igrali z višjo zavzetostjo, čeprav so na nekaterih prejšnjih tekmah štedili entuziazem. Mi smo tokrat v tekmo vstopili z 2-3 cono, s katero smo želeli okrepiti skok v obrambi, kar se je kljub 3 visokim igralcem v prvi postavi Paname dokaj dobro obneslo in naši skakalci, izstopal je Tibor Kološa, so precej nadskakali nasprotnika.

Že v samem začetku je naša prva peterka Simčič, Srnec, Kordyš, Kološa, Lovretič razblinila vse dvome o zmagovalcu in ko so Panamci dosegli prve točke, še te so bile iz za črte prostih metov, je bilo že 14-2. V nadaljevanju je razlika samo še rastla, čeprav zmerom počasneje, prvo četrtino smo dobili za 27 točk, drugo za 23, tretjo za 19, zadnjo pa za 16 točk.

Tekma je bila tako tudi lepa priložnost za polnjenje nekaterih osebnih statistik, seveda pa je pomembno tudi to, da smo si koš razliko popravili za debelih 85 točk. Ne glede na rezultat tekme proti Belgiji smo si tako praktično že zagotovili uvrstitev med najboljšo osmerico, kar prinaša prednost domačega terena vsaj do četrtfinala. Nocoj smo od daleč sledili tudi tekmi med Hong Kongom in Bosno, kjer so zmagali prvi, kar pomeni, da bi bilo zdaj skoraj nemogoče, da bi mi iz najboljše osmerice izpadli. Seveda pa bi ob morebitni zmagi proti Belgijcem lahko niz domačih tekem (ki jih je potrebno tudi zmagati) podaljšali še do polfinala, medtem ko sta prvi mesti po rednem delu rezervirani za Grčijo in Francijo.

Naslednji teden proti Belgiji bo tako lepa priložnost za še boljše izhodišče in hkrati dober pokazatelj naše kakovosti. Vsem lastnikom reprezentantov je verjetno zdaj jasno, da je vse do našega konca tekmovalne sezone pripravljenost igralcev ključnega pomena.

Lep pozdrav

V zadnjem krogu rednega dela smo žal zabeležili prvi poraz. Belgijci so bili v nekoč slovenskem Charleroiju boljši in so slavili z rezultatom 89-80 (63713). Potrebno je poudariti, da so naši fantje odigrali odlično tekmo, v gosteh proti zelo močnemu nasprotniku, ki je igral tudi z višjo zavzetostjo, so pretili do zadnjih sekund, razlika 9 točk pa je nastala zgolj zaradi nepopustljivosti naših v zadnjih sekundah, ko so domači s prostimi meti naredili znatno koš razliko.

Tekmo so tokrat pričeli Simčič, Srnec, Podobnik, Kološa in Kerkovič, ki so odlično odprli tekmo in po treh minutah smo že vodili 8-2. Skozi celotno prvo četrtino so Belgijci poskusili ujeti priključek, a jim ni uspelo. Pri rezultatu 12-11 je že kazalo, da jim bo, no tehnično gledano jim tudi je, a nato smo ponovno ušli in s košem rezervista Brljaka povedli na 22-15, kar je bila nova najvišja prednost. Prvo četrtino smo dobili 24-19.

Tudi v drugem delu smo začeli vzpodbudno, zelo je bil razpoložen Milan Podobnik in po dveh minutah smo vodili že 31-21, ter prednost v okolici desetice vzdrževali še nekaj časa. Na polovici četrtine je Podobnik poskrbel za največjo razliko na tekmi, s trojko nas je povedel na 38-27, nato pa so sledile tri črne minute, ko so Belgijci znižali na 38-35. Črni niz je prekinil še en rezervist, Zvonimir Lovretič, a nato so Belgijci dodatno pritisnili. Ko je že kazalo, da se bo polčas končal z našo prednostjo treh, ali celo petih točk, smo zapravili napad in Belgijci so z buzzerbeaterjem Eddyja Beertna rezultat izenačili.

V začetku drugega polčasa smo ponovno povedli, najvišja prednost je znašala šest točk, a Belgijci so bili ves čas pozorni, in niso dopustili, da jim uidemo. Do zaključka tretje četrtine so nas ujeli in pred zadnjimi 12 minutami je semafor v dvorani kazal rezultat 62-62. Zadnja četrtina je bila sprva zelo izenačena, nobena ekipa ni v prvih osmih minutah povedla za več kot za 2 točki razlike. Mrtvi tek smo prekinili mi z zabijanjem Kostje Srneca za 78-74. Nekaj časa nato obe ekipi nista bili uspešni v napadu, nato pa so Belgijci v pičli minuti rezultat preobrnili na 78-80. 49 sekund do konca je izenačil Oliver Simčič, obetala se je torej napeta končnica. Belgijci so izsilili osebno napako Srneca in 39 sekund do konca iz prostih metov povedli na 82-80. Naši so si za izvedbo naslednjega napada vzeli zgolj 13 sekund, nenatančen je bil Srnec in ko je nato Simčič storil osebno napako iz obupa, so se naše možnosti močno zmanjšale. Sledila je še serija neuspešnih napadov na naši strani, in uspešnih izvajanj prostih metov Belgijcev, in končna razlika se je ustavila na +9 za domače.

Kljub porazu moram še enkrat reči, da smo danes, in skozi celotni redni del, prikazali izjemne predstave, skoraj vsakič bolje od pričakovanj. Upam, da se trend nadaljuje, saj smo z Belgijo bili boj kdo bo dobil kugo in kdo kolero. Na koncu so oni dobili Hong Kong, mi pa Italijo (upam, da ne bo kdo zgornje fraze jemal z rasističnega vidika). No, za povrh pa nas v primeru zmage nad Italijani najverjetneje čakajo še svetovni prvaki Izraelci, če po kakem čudežu premagamo še njih, pa se lahko oddolžimo Belgiji za poraz - v kolikor jih ne premaga Hong Kong, ali kasneje zmagovalec dvoboja med Finci in Angleži. Vsekakor smo padli v najtežjo četrtino razpredelnice končnice.

Ampak. Živi smo, pri moči smo kot še nikoli, zdaj imamo priložnost, da preverimo koliko zares veljamo. Upam, da s tako dobro pripravljenimi igralci kot do sedaj

Lep pozdrav

Res je, lepa zmaga nad velesilo Italijo (63951)

Pred tekmo sem iskreno mislil, da bodo šli Italijani bolj ambiciozno v turnir in da ne bodo trošili razpoloženja na nas. Iskreno, upal sem, da nas bodo podcenjevali. Pa nas niso in tako smo premagali velesilo, ki je igrala z višjo zavzetostjo, zapovrh so nas še dobro prebrali taktično, pa smo vseeno zmagali zelo, zelo suvereno. Res, izjemna predstava naših.

V tekmo smo sicer krenili s peterko Simčič, Srnec, Brezovar, Kološa, Kerkovič. Na začetku so bila razmerja moči še dokaj izenačena in, čeprav Italijani niso skozi uvodne minute (in tudi celotno tekmo) nikoli povedli, je bila naša prednost minimalna, ali pa je bil rezultat izenačen. Pobudo smo resneje prevzeli s košem Tiborja Kološe za 17-11, ter nato ostreje pristopili k obrambi, in hitro je semafor v areni Vojnik kazal 23-11. Do konca četrtine Italijanom ni uspelo nič osupljivega, in po uvodnih dvanajstih minutah smo bili lahko zelo zadovoljni, vodili smo 28-15.

Tudi v nadaljevanju se nam zahodni sosedje niso uspeli približati na manj kot 10 točk. Ko so z nekoliko boljšim nizom v obrambi uspeli priti na 42-31 smo nekoliko zatrepetali, a tedaj je z dvema košema zadevo razrešil Kostja Srnec in tudi po prvem polčasu smo vodili s suverenih 46-33.

Podobna zgodba se je odvijala tudi v tretji četrtini, ekipi sta na igrišču izgledali dokaj izenačeni, a to je pomenilo zgolj to, da suvereno nadzorujemo tekmo, in da gostje nimajo pravih rešitev, ne v napadu, ne v obrambi. Ko je Oliver Simčič zadel za 64-46, nato pa smo pobrali še skok v obrambi, je po dvorani že zadišalo po zmagi, a do konca tretjega dela so Italijani še uspeli znižati na 71-57, ter ohranili minimalno upanje na preobrat.

V zaključnih dvanajstih minutah je hitro postalo jasno, da preobrata ne bo. Gostje so sicer prišli na -12, a nato je sledil niz naših, in 7 minut do konca je Srnec s košem za 87-67 zapečatil tekmo. Od tedaj dalje se naši za napad niso kaj prida zmenili, saj je bilo zmago moč doseči že zgolj z garanjem v obrambi. Tako smo z nekoliko trdo igro, ki pa je bila tudi revanša grobe osebne napake Jonathana De Polija nad nato poškodovanim Velimirjem Kerkovičem v tretji četrtini, uspeli tekmo brez večjih pretresov pripeljati do konca.

Resnično velika zmaga, zaenkrat standardnih velesil sploh še nismo premagali v tekmah, ki bi jo resno vzeli obe ekipi. Bilo je zgolj nekaj zmag ob izteku skupinskih delov, kjer smo mi igrali CT, razbremenjeni nasprotnik pa TIE. Tokrat pa smo Italijane premagali ob nižji zavzetosti!

Na tolažilnem turnirju je potrebno imeti precej sreče, tako z žrebom nasprotnikov, kot potem z nasprotniki v izločilnih bojih, in seveda s samimi odločitvami nasprotnikov, kako močno te primejo. Letos res nimamo veliko sreče. Žreb je bil precej nadpovprečno težak, večina ekip na vrhu razpredelnice je imela zgolj eno težjo tekmo, v končnici imamo sploh težak razpored, o odločitvah nasprotnikov, zaenkrat so bili resni nasprotniki Latvija, Anglija, Madžarska, Koreja, Belgija in Italija, pa jasno priča tole:

Latvija put more into this game than Slovenija.
England put more into this game than Slovenija.
Magyarország put more into this game than Slovenija.
Hanguk put more into this game than Slovenija.
Belgium put more into this game than Slovenija.
Italia put more into this game than Slovenija.

Na tem turnirju igramo res kot prava velesila, s to razliko, da velesile nasprotniki ponavadi spoštujejo in varčujejo entuziazem za kasnejše tekme, vsaj na večini tekem. Resnično upam, da se ta niz dobro odigranih tekem nadaljuje tudi proti aktualnim svetovnim prvakom Izraelcem, ki so včeraj povozili zelo solidno reprezentanco Portugalske. Ekipa, ki bo zmagala, bo imela prednost domačega terena tudi v četrtfinalu, saj je Hong Kong izločil Belgijo. Zato je pričakovati res noro borbeno tekmo, saj ima zmagovalec dvoboja izvrstno izhodišče tudi za naprej.

Lep pozdrav

Žal smo imeli pred tekmo z Izraelom nekaj smole s pripravljenostjo in poškodbami, in naša igra na vse ali nič ni obradila sadov (64003).

Ravno pred najpomembnejšo tekmo sezone smo imeli prvič letos znatne težave s sestavo ekipe, saj je manjkalo nekaj ključnih akterjev. Velimir Kerkovič se je poškodoval, Tibor Kološa je bil pripravljen na mlačni osmici, prav tako tudi nekateri drugi igralci, kar je vodilo do hude premoči naših tekmecev pod košem. Kolebal sem med igro na vso moč in normalno zavzetostjo (verjetno dvoboj normal-normal ni nobena skrivnost, tako da to brez slabe vesti do izraelskega kolega izdam), a ko se je izkazalo, da zmagovalca našega boja čakajo Finci, ki z entuziazmom doslej niso pretirano razmetavali, je bilo jasno, da potrebujemo za konkurenčnost v naslednjih krogih tvegati in igrati z enako zavzetostjo kot Izrael.

S (prekomernim) tveganjem imam ponavadi slabe izkušnje, saj se na pomembnih tekmah nasprotnik točno zaveda, kaj je na kocki in temu primerno (ponavadi) prilagodi taktiko. Tudi tokrat je bilo tako in žal je tako tekma že na samem začetku izgubila na zanimivosti - še ena slaba stran takega početja. V tekmo smo šli tokrat v postavi Oliver Simčič, Kostja Srnec, Joc Brezovar, Stanko Kozlar in Zvonimir Lovretič. Razlika se je naredila na samem začetku, ko so Izraelci povedli 15-2, nato pa je večino časa tekma imela približno enakomeren potek. Mi se nismo približali, Izraelci pa se niso oddaljili v obočje našega popolnega ponižanja.

V tretji četrtini so sicer naredili še nekaj dodatne razlike in na koncu zasluženo slavili z rezultatom 91-70. Tudi oni so seveda v tej tekmi nekoliko tvegali, saj je bilo jasno, da ob njihovi igri pod koš potrebujemo zadeto napoved in prilagojeno taktiko, medtem ko bi bil razplet ob njihovem napadanju od daleč, za katerega so se naposled odločili, precej bolj negotov tudi če bi se mi napovedim izognili. A na koncu se je vse izšlo v njihovo korist in v nadaljevanju turnirja jim lahko zaželimo veliko sreče.

Po izpadu iz turnirja je seveda prisotne nekaj grenkobe, kar pa konec koncev priča o tem, da smo v zadnjih sezonah resnično napredovali in postali enakovredni vsem, saj je proti svetovnim prvakom izpadel že marsikdo z več lovorikami v vitrini. Pod črto tako lahko ugotovimo, da na turnirju sicer nismo prišli zelo daleč, smo pa tekom turnirja suvereno premagali nekaj zelo kakovostnih reprezentanc, med drugim bronaste z zadnjega EP-ja Italijane, izpadli pa proti najtežjemu tekmecu na turnirju. Žal nekoliko peče dejstvo, da ravno na tej zadnji tekmi nismo mogli pokazati vse svoje moči in s Kerkovičem, Kološo, Kordyšem in še kom na odl. pripravljenosti verjamem, da bi bil razplet dvoboja precej drugačen. Ampak tako pač je, žal smo premajhna skupnost da bi imeli 18 enakovrednih igralcev, vseeno pa to ne pomeni, da se ne moremo kosati z najboljšimi ob ugodnih okoliščinah.

Prihodnjo sezono čaka reprezentanco evropsko prvenstvo, za gostiteljstvo katerega se še vedno potegujejo Francija, Slovaška, Ukrajina, Estonija, Turčija, Grčija, Finska in Izrael. Pred tem so tudi volitve za novega selektorja, odločil sem se, da bom kljub vsemu ponovno kandidiral, saj me delo selektorja še vedno veseli in lepo je gledati napredek reprezentance, ter tudi napredek mlajših igralcev, ki se pridno trenirajo. Morda sem po lanski sezoni, ko smo res nesrečno ostali brez odlične uvrstitve, čutil, da mi motivacija nekoliko upada, a zdaj priznam, da čutim drugače. Bo pa to verjetno res moja zadnja kandidatura, ne glede na njen razplet. No, nočem ponovno požreti svoje besede zato se bom osredotočil na zdajšnjo kandidaturo, ampak mislim, da mi je ne bo potrebno.

Lep pozdrav